Izdaja sklepa o dedovanju (denacionaliziranega premoženja) pomeni, da je naknadno odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je toženka v obsegu tožnikovega dednega deleža zadrževala izplačane zamudne obresti iz obveznic in same obveznice.
ZKP člen 52, 52/1, 53, 56, 144, 144/1-6, 371, 371/1-5.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - oškodovanec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - ovadba - pooblastilo za vložitev ovadbe
Tudi telefonično naročilo enega od etažnih lastnikov kot oškodovanca, posebej še ob upoštevanju posebnega poslovnega in zaupnega razmerja med lastniki stanovanj in njihovimi predstavniki ter upravnikom hiše, ki je utemeljeno na zakonu, upravičuje pristojnega delavca gospodarske družbe - upravnika, da poda v imenu oškodovancev ovadbo in s tem predlog za pregon obsojenca.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - čas storitve kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče krši kazenski zakon, če na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon uporabi nepravilno ali ga ne uporabi. Sodišče prve stopnje je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe ugotovilo dejansko stanje, ki ustreza opisanemu kaznivemu dejanju in so v ravnanju obdolženca vsi zakonski znaki tega kaznivega dejanja, zato kazenski zakon ni bil kršen.
Teža kaznivega dejanja kot eden od pogojev, ki opraviči pripor kot sorazmeren in neogiben ukrep zoper osumljenca, je podana tudi v primeru, ko naj bi osumljeni s hudim nasiljem nad najbližjimi družinskimi člani nadaljeval kljub prošnjam oškodovank, opozorilom sosedov, centra za socialno delo in policije ter nasilje celo stopnjeval.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
To, da je nasprotna udeleženka zaposlena na Okrajnem sodišču v A. kot vodja vpisnika v Ig zadevah je ob dejstvu, da gre za majhno sodišče ter za razdelitev skupnega premoženja med zakoncema, pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristranskost odločanja. Zaradi varovanja objektivne nepristranskosti je smotrno, da se v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
Po odločitvi Ustavnega sodišča je kriterij za priznanje pravice do delne pokojnine (delovni čas) tak, da ga je mogoče uporabiti samo pri osebah v delovnem razmerju. Taka ureditev je v neskladju z Ustavo, ker samozaposlenim zavarovancem ne daje pravice do delne pokojnine, čeprav za tako različno ureditev ni stvarnega, iz narave stvari izvirajočega razloga. Rok, ki ga je Ustavno sodišče določilo zakonodajalcu, da ustrezno spremeni oziroma dopolni zakon, je že potekel. Sodišče mora pri sojenju upoštevati odločitev Ustavnega sodišča, s katero je ugotovljena neustavnost zakonske ureditve, četudi ta iz razlogov po 48. členu ZUstS ni bila razveljavljena. Sodišče ne sme odkloniti sodnega varstva. V primeru zakonskih praznin je naloga sodnika, da ugotovljeno vrzel v zakonu zapolni. Pri opravljanju odvetniške dejavnosti je možna vzporednica v tem, da se opravljanje odvetniške dejavnosti šteje kot zaposlitev. V takem primeru je logična in sprejemljiva rešitev, da ima pravico do delne pokojnine tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Osnovna predpostavka, da sodišče sploh lahko vsebinsko odloča o predlogu za prenos pristojnosti, je, da predlagatelj predlaga drugo sodišče in ne tisto, pri katerem se zadeva že tako ali tako vodi. Ker ta (samoumevna) predpostavka ni podana, vrhovno sodišče nima o čem odločati.
ZNZ člen 4, 60. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SR Slovenije.URS člen 26.
odgovornost države - povrnitev škode - prekoračitev policijskih pooblastil - policijsko pridržanje hudo poškodovane žrtve kaznivega dejanja - zdravniška pomoč
Pri presoji, ali so policisti prekoračili svoja pooblastila, je treba kot izhodiščno vzeti razlagalno vodilo splošnih določb ZNZ, da morajo organi za notranje zadeve in njihovi delavci pomagati občanom, če je ogroženo njihovo življenje, pravice ali premoženje (4. člen), kar pomeni, da je njihova prva skrb dobro ljudi, se pravi pomoč ljudem, varstvo njihovega življenja, zdravja, premoženja in pravic. Tudi policijski ukrepi morajo biti zato navdahnjeni s to idejo (idejo, da je policija v prvi vrsti servis državljanov) - in pred vsako odločitvijo za takšen ali drugačen ukrep, mora policija pretehtati pomen različnih pravic in interesov, ki so v konfliktu.
To, da so tožnika kot žrtev kaznivega dejanja in resno poškodovanega z rešilnim avtomobilom odpeljali prestajati ukrep policijskega pridržanja, je v nasprotju tako z vlogo policije v vsaki civilizirani in demokratični družbi - pomagati ljudem, predvsem tistim, ki so ogroženi ali v stiski (to izhaja tudi iz 4. člena ZNZ), kot z določbami Pravil za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SR Slovenije (Uradni list SRS 44/88), ki prepovedujejo pridržanje osebe, za katero je očitno, da potrebuje zdravniško pomoč.
Z izpodbijanim aktom o razrešitvi direktorice javnega sklada je poseženo v obstoječe pravno razmerje. Ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoče, tudi če bi tožnica s tožbo uspela. Že to pomeni za tožnico težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionalizirane nepremičnine po njeni vrnitvi v last in posest - tek upravnega postopka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Tožnik uveljavlja odškodnino za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi neuporabe denacionalizirane nepremičnine za obdobje od pravnomočnosti odločbe v denacionalizaciji. Za to škodo pa po presoji revizijskega sodišča ni mogoče trditi, da bi bila v vzročni zvezi s toženčevo neaktivnostjo štiri leta prej. Odločba o prekinitvi upravnega postopka namreč dodatno potrjuje pravilnost ravnanja oziroma presoje toženca, da bi bilo nepravilno izvajati kakršnekoli aktivnosti s pridobivanjem potrebnih dovoljenj prav zaradi tekočega denacionalizacijskega postopka, saj tudi iz njenih razlogov izhaja, da je treba najprej rešiti sporno predhodno vprašanje lastništva nepremičnine.
Po vrnitvi nepremičnine denacionalizacijskemu upravičencu toženec sam ni mogel nadaljevati upravnega postopka, lahko pa bi ga s pooblastilom tožnika ali na podlagi posebne pogodbe s tožnikom. Tako je veljalo tudi prej, ko je toženčev pravni prednik na podlagi posebne pogodbe z naročnikom pridobil gradbeno dovoljenje in sodeloval v upravnem postopku. V tej smeri je tudi tožnikova graja zmotne uporabe materialnega prava neutemeljena, razlogi pritožbenega sodišča o pomembnosti spremembe lastništva ali po prejšnji terminologiji pravice uporabe (prva alinea 36. člena takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov (iz leta 1984) pa pravilni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - hči nekdanje sodnice pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Mati tožnice je upokojena sodnica, sedaj pa mediatorka. To ne utemeljuje predloga za prenos pristojnosti.
ZDen člen 19, 19/3. ZUS člen 5, 7, 18, 18/3, 26, 27, 27/3, 29.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - pravočasnost tožbe - pasivna legitimacija - oznaka tožene stranke - sposobnost biti stranka v postopku (ministrstvo)
Obstoj ovir za vračilo podržavljenega premoženja v naravi mora izkazati tisti, ki se na ovire sklicuje. Tožena stranka pa mora v obrazložitvi svoje odločbe ustrezno utemeljiti, ali so podane ovire ali ne. Tožba je pravočasna, če je v roku 30 dni vložena na Upravno sodišče RS, ne glede na njegov oddelek. Tožena stranka po ZUS je bil organ, zoper čigar dokončno odločbo je tožba vložena, če je vložena zoper Republiko Slovenijo, izpodbija pa se akt njenega ministrstva, je jasno, da je vložena zoper ministrstvo.
V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je bilo odločeno o njeni pritožbi proti upravnemu aktu prve stopnje, torej izpodbija upravni akt, ki ni dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno, preden je vsebinsko odločilo o zahtevani izdaji začasne odredbe, s tožbo ravnati kot z nerazumljivo tožbo in zahtevati odpravo pomanjkljivosti po 31. členu ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je katera od strank postopka uslužbenec sodišča, samo po sebi še ni tehten razlog za prenos pristojnosti.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum - razlogi o odločilnih dejstvih - sklep o preiskavi - ponovitvena nevarnost - begosumnost
Kadar je utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, že ugotovljen s pravnomočnim sklepom o preiskavi, sodišče njegov obstoj le preizkuša, kar pomeni, da presodi, ali se je stopnja ugotovljenega suma od pravnomočne ugotovitve spremenila.