Za otroka kot poseben pravni subjekt velja samostojna domneva nelojalnosti, ki jo lahko izpodbija samostojno, kar pomeni, da mora imeti oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna in je po predpisih Kraljevine Jugoslavije sicer sledila državljanstvu staršev (zakonski otrok državljanstvu svojega očeta), možnost izpodbiti domnevo nelojalnosti oziroma dokazovati in tudi dokazati svojo lojalnost. Mladoletnost ni tista okoliščina, ki sama po sebi zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti.
azil - pospešeni postopek - stranki v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje
Če je iz tožnikove prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje, pristojni organ v pospešenem postopku zavrne vlogo oziroma prošnjo na podlagi 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil.
Postopek ugotavljanja trajnih presežkov ni bil nepravilen zgolj zato, ker tožnici nista sprejeli ukrepa, ki ga jima je tožena stranka ponudila v okviru ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene - zmotna uporaba materialnega prava
Revizijski očitek zmotne uporabe prava, ki po vsebini pomeni nestrinjanje z dokazno oceno glede posameznih dejstev, v skladu z določbo 3. odstavka 370. člena ZPP ni utemeljen.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava - telesna okvara - dopolnitev dokaznega postopka
Če je podana potreba le po dopolnitvi dokaznega postopka, 1. odstavek 30. člena ZDSS-1 v interesu hitre rešitve spora prepoveduje vračanje zadeve sodišču prve stopnje. Pri tem sodišče druge stopnje glede ugotavljanja dejanskega stanja prevzema nekatere pristojnosti v postopku, ki so sicer značilne za postopek pred sodiščem prve stopnje, vendar so tako spremenjene pristojnosti zakonska posledica rešitev iz 30. člena ZDSS-1, katerih bistveni namen je, da se spor pred delovnim in socialnim sodiščem pravnomočno reši čim hitreje, "na eni poti skozi postopek".
sodba sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba - dopustitev revizije - pritožbeni razlog
Pritožba zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena. Vrhovno sodišče Republike Slovenije v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve o tožbenem zahtevku.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – škoda - obseg zadoščenja za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine
Nobene materialnopravne opore ni za omejevanje (v danem primeru zavarovane) neposlovne odškodninske odgovornosti zaradi morebitnega večjega obsega škode, ki jo pogojuje osebno stanje oškodovanca. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode neobičajno večji, nima to nobenega vpliva na presojo vprašanja obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom kot enega izmed nujnih elementov za nastanek neposlovne odškodninske obveznosti, saj se predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja oziroma ravnanja pri ugotavljanju vzročne zveze upoštevno presoja le v razmerju do škodnega dogodka. Ni pa nikakršne materialnopravne opore za omejevanje obsega odškodnine na morda le tisti obseg škode, ki je običajen za določeno vrsto škodnega dogodka in kar bi bilo celo v nasprotju z načelom popolne odškodnine.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/1-2, 39.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 76.
azil - očitno neutemeljena prošnja - sum zlorabe postopka
Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ključen razlog, da je tožena stranka lahko utemeljeno štela, da tožnik zlorablja postopek, v tem da bi moral tožnik že ob prihodu v Slovenijo v decembru leta 2006 (14.12.) izraziti namero zaprositi za azil, ne pa šele potem, ko je ob ponovnem prihodu v Slovenijo, potem ko je bil vrnjen iz Avstrije, zaprosil za azil.
Pogoja za pridobitev državljanstva glede dejanskega življenja v R Sloveniji iz 1. odstavka 40. člena ZDS, ne izpolnjuje oseba, ki v Sloveniji opravlja le sezonska priložnostna dela.
Upoštevati je treba, ali gre za zavrnitev dokaznih predlogov v teku rednega pravdnega postopka ali v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Pravica do izvedbe dokazov oz. pravica do obnove postopka zaradi novih dokazov je v tem okviru bolj omejena. Dopustno je, da sodišče ob odločanju o dovolitvi obnove postopka tudi oceni dokazno moč dokazov, na katere se opira predlog za obnovo postopka.
Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na podlagi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločba od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. Gre torej za primerjavo novih dejstev in dokazov ter v rednem postopku ugotovljenega dejanskega stanja.
Izredno pravno sredstvo obnove postopka predstavlja poseg v pravnomočnost kot element pravnega varstva, zaradi česar je potreben ožji pristop s skrbno presojo tehtnosti oziroma dokazne moči novega dokaza. Na temelju pravil logičnega mišljenja in splošnih življenjskih izkušenj iz dokumentacije, ki govori o toženkinem ukvarjanju z alternativnimi vedami oziroma mejnimi znanostmi, ni mogoče zaključiti, da navedena dejavnost že sama po sebi dokazuje neprimernost toženke za vzgojo in varstvo mladoletnih otrok. Še manj to velja v primerjavi z ugotovitvijo rednega postopka o toženkini sposobnosti in primernosti za vzgojo in varstvo otrok.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24000
ZP-1 člen 155, 155/2, 156/1-1, 166, 166/1, 171.ZKP člen 424, 424/1.URS člen 22.ZVCP-1 člen 37, 37/4.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka - oprava procesnih dejanj po opozorilu višjega sodišča - enako varstvo pravic - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - prehitevanje
V zakonski dolžnosti voznika prehitevanega vozila, da se po potrebi pomakne v desno, je logično in po naravi stvari vsebovana tudi zahteva, da se v trenutku, ko ga prehiteva drugo vozilo, ne pomakne v levo, saj s tem ovira (ali onemogoči) prehitevanje.
azil - omejitev gibanja - prenehanje izvajanje ukrepa - pravni interes za pritožbo
Azilant, ki je na podlagi umaknjene prošnje že zapustil RS in se zato izrečeni ukrep omejitve gibanja ne izvaja več, nima več pravnega interesa za pritožbo.
carine - doplačilo carine - izvoz in uvoz blaga istega dne
Ob ugotovljeni dejanski okoliščini, da je bilo v postopku carinjenja isto blago najprej izvoženo, nato pa istega dne čez 12 minut uvoženo z istim kamionom in na istem mejnem prehodu, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo v obravnavanem primeru za odločitev tožene stranke odločilno navedeno sporno ravnanje tožeče stranke z blagom. Sodišče prve stopnje se je tako oprlo na pravilno materialnopravno podlago, to je na CZ (1976), saj je bil uvoz po sporni uvozni carinski deklaraciji realiziran v letu 1995.
Opredelitev 246. člena ZGD, da vodi delniško družbo uprava v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost, je podlaga za strogo pojmovanje disciplinske odgovornosti direktorja, ki se kaže v tem, da ta disciplinsko odgovarja za vsako stopnjo malomarnosti tudi če ne poskrbi za ustrezno organizacijo dela, ki bi zagotavljala kvalitetno in pravočasno pripravo gradiv ob sodelovanju sodelavcev.
azil - omejitev gibanja - pritožba pred prejemom pisnega odpravka odločbe
Če je tožnikov pooblaščenec po ustni odločbi o omejitvi gibanja vložil pritožbo še pred prejemom pisne odločbe, po njenem prejemu pa je s tožbo napadel tudi ta odpravek, tožbe ni mogoče zavreči kot prezgodaj vložene.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - plačilo razlike plače - odpravnina
Ker tožnik zgolj opisno opredeljenega premoženjskega zahtevka ni nikoli opredelil v denarnem znesku in ni navedel vrednosti spornega predmeta, ugotovitve vrednosti spornega predmeta pa ni predlagala niti tožena stranka, reviziji nista dovoljeni.
priznanje I. kategorije invalidnosti - trajnost sprememb v zdravstvenem stanju
Bistveno za ugotovitev invalidnosti je, da je prišlo pri zavarovancu kljub zdravljenju do trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ne pa, da gre le za začasna ali občasna bolezenska stanja, ki zahtevajo zdravljenje in katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo.
Če je oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen in izpolnjuje pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen, umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji kot državljan druge bivše jugoslovanske republike, je odločilno, kakšno pravno razmerje daje državljanskemu statusu umrle osebe pravo Republike Slovenije oziroma pravo sedanje države naslednice bivše Republike SFRJ.