ZUS člen 2, 4, 12, 12/1.ZVDZ člen 73, 82, 82/5.ZVPR člen 20, 21.
sklep o pošiljanju glasovnic v tujino - posamični akt - pasivna volilna pravica, "prazne" glasovnice - zakonitost posamičnih aktov in dejanj
Sklep Državne volilne komisije o pošiljanju glasovnic v tujino ni posamični akt, saj se ne nanaša na tožnico in ne ureja njenega položaja kot predsedniške kandidatke. Z "dejanjem" - pošiljanjem praznih glasovnic v tujino - ni bila kršena tožničina pasivna volilna pravica, saj ni bila omejena njena pravica kandidirati za predsednico, favoriziran pa tudi ni bil noben drug kandidat.
volitve v državni svet - postopek kandidiranja - sprememba pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo
Načelo zakonitosti v volilnih postopkih zahteva, da se postopki (vsa volilna opravila) odvijajo po predpisu, ki velja v času razpisa volitev. Uporaba spremenjenih pravil, ki so bila sprejeta in uveljavljena v času, ko so bila volilna opravila že v teku, je v nasprotju z načelom zakonitosti, saj spremenjena pravila širijo krog upravičenih predlagateljev za elektorje in člane državnega sveta, kar bi lahko privedlo do drugačne liste kandidatov za elektorje in člane državnega sveta.
O ponovni vlogi za izdajo dopolnilnega sklepa o pravdnih stroških je treba odločiti v skladu z določbo 319. člena ZPP, če je o dopolnitvi stroškovnega izreka že bilo odločeno.
Državljan druge republike, ki dejansko ne živi v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
ZKP člen 39, 39/1-4a, 41, 83, 83/1, 148, 148/4, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/2.KZ člen 41.
zavrnitev dokaznega predloga - izločitev - nedovoljen dokaz - zahteva za izločitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - pravice obrambe - primernost kazni - seznanitev z nedovoljenim dokazom - odmera kazni - zakonitost kazni - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - izločitev senata - pouk osumljencu
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca, iz katerega izhaja, da je bil obsojenec pred podajo izjave policiji seznanjen, katerega kaznivega dejanja je osumljen ter poučen o svojih pravicah skladno z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP; da je zatem podal izjavo, ki je zapisana v obliki odgovorov na osem vprašanj ter mu je bila prebrana, nanjo ni imel pripomb in je uradni zaznamek, katerega kopija mu je bila vročena, podpisal, ne predstavlja obvestila, ki bi po določbi prvega odstavka 83. člena ZKP moralo biti izločeno iz spisa; sodišče pa svojih dokaznih zaključkov v sodbi nanj tudi ni oprlo.
varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - pravni interes
Pravni interes za tožbo po tretjem odstavku 1. člena ZUS je v tem, da se prepreči nadaljevanje nezakonitega dejanja oziroma, da se vzpostavi zakonito stanje.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za sodno varstvo
Ugotovitev, da razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas niso bili podani, predstavlja dejanski zaključek, ki ga revizija ne uveljavlja in ga tudi sicer ne bi bilo mogoče upoštevati, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Obvestilo o prenehanju delovnega razmerja ni predstavljalo ničesar novega o trajanju zadnje pogodbe o zaposlitvi. Z njim je tožnik zvedel samo to, da tožena stranka v bodoče ne namerava več skleniti z njim pogodbe o zaposlitvi. Ker je šlo za obvestilo še v času delovnega razmerja, je tožnik upravičeno ravnal po 1. odstavku 204. člena ZDR in na delodajalca še v času delovnega razmerja naslovil zahtevo za izročitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja
Ker tožniku ni bilo dokazano, da je storil hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so mu bile očitane, je sodišče sklepa disciplinskih organov kot nezakonita razveljavilo. S tem ni bilo več dejanske in pravne podlage za to, da bi tožniku zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa z dnem dokončnosti sklepa prenehalo delovno razmerje, ampak le-to še traja z vsemi posledicami, ki sledijo taki odločitvi.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - preureditev in nadzidava skupnih prostorov - stanovanje - nova stvar - gradbeno dovoljenje - pridobitev stanovanjske pravice
Stanovanjsko pravico je bilo mogoče pridobiti na stvari, ki že obstaja, ne pa na stvari, ki bo po adaptacijah šele nastala.
Gradbeno dovoljenje oziroma odločba o dovolitvi priglašenih del ni pogoj za pridobitev lastninske pravice po 116. členu SZ.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje je dovoljena samo pritožba zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, t. j. da bi moralo sodišče druge stopnje samo razpisati glavno obravnavo in ponoviti oziroma dopolniti dokaze.
ZPP člen 212, 215. Splošni pogoji zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus).
dokazno breme - ugovor izključitve zavarovalnega kritja pri AO- plus zavarovanju
Dokazno breme za dejstvo, ki tožnikov zahtevek izključujejo (tako imenovani ugovori nenastale pravice) nosi toženec. Med take ugovore spada tudi ugovor izključitve zavarovalnega kritja, ker da je za škodo odgovorna druga oseba (ki je nedvomno plačila zmožna ali za takšno škodo zavarovana). Nedokazanost dejstva, da tožnikove poškodbe niso nastale zaradi naleta drugega avtomobila, ampak le zaradi trčenja v obcestni kamen, zato ne izključuje tožnikovega zahtevka, pač pa ugovor prve tožene stranke (da je za škodo odgovorna druga, plačilno zmožna oseba).
ZOR člen 219. OZ člen 198. ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 180, 180/2, 374, 374/2, 377.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari – prikrajšanje – korist – uporabnina – dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Eksplicitni razlogi v sodbi o prikrajšanju lastnika stvari niso vselej nujno potrebni. To je odvisno od vsebine in pravne upoštevnosti ugovornih trditev nasprotne stranke v smeri morebitne odsotnosti ali neadekvatnosti lastnikovega prikrajšanja na primer glede na njegov odnos do stvari in njegovo voljo, ali morda glede na način, obseg, čas oziroma trajanje uporabe tuje stvari in podobno.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2.URS člen 29, 29/1-3.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu
Čeprav je predlagani dokaz za odvzem prstnih odtisov materialnopravno relevanten za presojo, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno z določenim sredstvom, pa je bil v tem primeru očitno nepotreben, saj je bilo to dejstvo že povsem jasno in nedvoumno ugotovljeno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - fotografije storilcev - prepoznava po fotografijah - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Prepoznava, ki so jo priče opravile po fotografijah med zaslišanjem v preiskovalnem postopku in med katero je bil kot storilec kaznivih dejanj prepoznan tudi obsojenec, sama po sebi ni nezakonit dokaz, temveč gre za dokaz, ki ga je sodišče lahko ocenjevalo po načelu proste presoje dokazov.
ZDR člen 11, 11/2, 12, 13, 15, 15/3, 16, 204.ZPP člen 274, 274/1.OZ člen 86.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba - ničnost - rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi domnevo, da obstoji pogodba o zaposlitvi. Dokler (delovno) razmerje še traja, bi tožnica lahko na podlagi 3. odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v 1. in 2. odstavku 204. člena ZDR, zahtevala od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, bi tožnica morala uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena ZDR.
Navedbe, s katerimi toženca utemeljujeta svoje stališče, da je sporno darilo nično, ne morejo biti upoštevne že zato, ker bi imela ničnost darila za posledico ravno to, kar je cilj upnikovega izpodbijanja: vrnitev premoženja dolžniku in s tem vzpostavitev njegove plačilne sposobnosti.