trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišči prve in druge stopnje nista kršili določb 212. člena ZPP, ker nista upoštevali tožničinega dokaznega predloga, podanega po izteku roka za vložitev pripravljalne vloge v sporu majhne vrednosti iz 452. člena ZPP. Okoliščina, da do izteka tega roka terjatev ni zapadla, ni pomembna.
denacionalizacija - upravičenec - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Po 14. členu ZDen je upravičenec do vrnitve premoženja tista cerkvena pravna oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno in ki je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 delovala na območju Republike Slovenije. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDen se pravno nasledstvo za cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove oziroma redove, presoja po njihovem avtonomnem pravu.
azil - redni postopek - zavrnitev prošnje - neverodostojne izjave - subsidiarna zaščita
Po mnenju pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, kar izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da ob ugotovljenih neskladjih in neprepričljivih ter neverodostojnih izjavah tožnika tožena stranka utemeljeno sklepa, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti, kot tudi, v zvezi z njegovim predlogom za zaslišanje, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni navedel v tožbi, kot tudi sedaj v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, prav nobene okoliščine ali trditve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo na ta način dejansko stanje dopolnjeno z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.
azil - omejitev gibanja - sum zlorabe postopka - odložitev prisilne odstranitve iz RS
Dejanske ugotovitve, da je tožnik odšel iz matične države zaradi groženj upnikov, da je nameraval v Italijo in da je prošnjo za azil vložil med postopkom prisilne odstranitve iz Republike Slovenije, potem, ko so ga odkrili v tovornem vozilu na mejnem prehodu, ob tožnikovi izjavi, da v matični državi ni bil nikoli preganjan zaradi vere, rase ali politične pripadnosti, so zadostna podlaga za sum, da zlorablja azilni postopek z namenom odložitve prisilne odstranitve iz države.
prodajna pogodba namesto razlastitve - prehod nepremičnine v družbeno lastnino - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo - ponovno razpolaganje z nepremičnino - ničnost darilne pogodbe
Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec potrdil veljavnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve (59. člen ZRPPNDL) je nastopila pravna situacija kakor jo o posledicah pravnomočne odločbe o razlastitvi predvideva določba prvega odstavka 23. člena ZRPPNDL: razlaščenec (v obravnavanem primeru prodajalec) je moral razlaščeno nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu, kar pomeni, da je s tem dnem prešla v družbeno lastnino. Kasnejša vknjižba v zemljiški knjigi (prvi odstavek 58. člena ZRPPNDL) je bila torej le deklaratorne narave. Z dnem, ko je pristojni javni pravobranilec sporno kupoprodajno pogodbo potrdil, je prodano zemljišče že prešlo v družbeno lastnino, to pa pomeni, da izostanek ravnanja pravne prednice tožeče stranke, ki ni predlagala ustreznega zemljiško knjižnega vpisa, ne vpliva na konstitutivne elemente za nastanek družbene lastnine na sporni nepremičnini.
Upoštevaje določbe ZRPPNDL, po katerih je tudi pri izvedbi pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, vknjižba družbene lastnine na razlaščenem (prodanem) zemljišču le deklaratorne narave, utemeljenosti tožbenega zahtevka ni mogoče presojati s pravno razlago, po kateri naj bi med strankama kupoprodajne pogodbe glede njene izvedbe v zemljiški knjigi nastalo le obveznostno razmerje, zaradi česar naj bi izostanek izpolnitve obveznosti pomenil, da pravna prednica tožeče stranke na nepremičnini ni pridobila lastninske pravice.
denacionalizacija - hrvaški državljan - vzajemnost
Uporaba 12. člena ZDen tudi za primere iz 3. odstavka 9. člena ZDen bi bila v nasprotju z jasno izraženim namenom zakonodajalca, in bi bila tudi nesmiselna. Ne samo zato, ker 12. člen ZDen pravno nasledstvo pravice do denacionalizacije veže na neobstoj jugoslovanskega državljanstva (po 12. členu ZDen gre za pravno nasledstvo v vseh primerih neobstoja jugoslovanskega državljanstva, ne pa tudi v primerih obstoja jugoslovanskega državljanstva, torej tudi ne, ko gre za neslovenske državljane držav nekdanje SFRJ) pač pa predvsem zato, ker bi pomenila, da je zakonec ali dedič prvega dednega reda oseba iz 3. odstavka upravičenec že samo zato, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena ZDen (torej brez nosilnega pogoja, na katerem temelji 3. odstavek - da je v državi upravičenca slovenskim državljanom priznana pravica do denacionalizacije). Določba 12. člena ZDen zato le navidezno ureja situacijo iz 3. odstavka 9. člena tega zakona.
ZAzil člen 27.ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 343, 343/3.
azil - omejitev gibanja - pravnomočno odločeno o prošnji - pravni interes za pritožbo
Ker je bilo o tožnikovi pritožbi zoper sodbo, s katero je bila potrjena odločitev tožene stranke, da se tožnikova prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena, že pravnomočno odločeno, je s tem tudi začasna omejitev gibanja, določena z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožene stranke, prenehala učinkovati.
ZUS-1 - revizija, ki jo vloži stranka sama - nedovoljena revizija
Ker je tožnica vložila revizijo brez pooblaščenca, ki bi imel opravljen pravniški državni izpit, ni pa predložila dokazov, da bi sama imela tak izpit, je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice.
ZUP člen 35, 73, 37/1. ZST člen 13, 13/1.ZUS-1 člen 85, 85/1, 86.
ZUS-1 - revizija - izločitev uradne osebe - stranka v postopku - dopolnitev revizije po izteku roka - obseg presoje bistvenih kršitev določb upravnega spora - obročno plačilo taks - pritožba
Uradno osebo, ki vodi upravni postopek, lahko izloča le stranka tega postopka. Če stranka sploh ne navaja razlogov za obročno plačilo sodnih taks in ne predloži nobenega dokaza za svoj predlog, sodišče lahko tak predlog zavrne, ne da bi zahtevala dopolnitev predloga.
temeljna načela pogodbenega prava - dolžnost izpolnitve obveznosti - zavarovalna pogodba - dodatno pokojninsko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic
Pogodba velja v vsebini, kot je bila določena ob samem sklepanju. Kasneje se lahko spremeni na podlagi sporazuma obeh pogodbenikov, ne pa na podlagi enostranske izjave le enega od njiju. Ker toženčev agent tožniku ob sklepanju pogodbe ni predočil pravila sklada, po katerem prijavljenec izgubi pravico do invalidnine za bolezni, ki jih ob vstopu ni navedel, to pravilo za dne 12.7.1976 sklenjeno zavarovalno pogodbo ne velja.
Tožnik je dolga leta redno plačeval prispevek in s tem izpolnjeval svojo pogodbeno obveznost, zato je tudi toženec po tožnikovi invalidski upokojitvi dolžan izpolniti svojo pogodbeno obveznost.
denacionalizacija - hrvaški državljan - pogoj vzajemnosti
Prvostopenjski upravni organ je sprejel odločitev v času, ko je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (ZDen-B, Uradni list RS, št. 65/98), ki ga je bil upravni organ dolžan upoštevati kot materialno podlago za svojo odločitev, ne glede na to, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena pred njegovo uveljavitvijo.
ZUS-1 - nedovoljena revizija - stranka brez pravniškega državnega izpita - prepozna revizija, vložena po pooblaščencu
V skladu z določbo 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima pravniški državni izpit. Ker je revizijo vložnik vložil sam in na poziv sodišča ni predložil dokaza, da ima opravljen pravniški državni izpit, jo je moralo revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (89. člen ZUS-1). Dne 9.7.2007 je tožnik s priporočeno pošiljko, oddano na pošti 6.7.2007, ponovno vložil revizijo po pooblaščencu - odvetniku. Ker je tridesetdnevni rok, ki ga za vložitev revizije določa 1. odstavek 83. člena ZUS-1, potekel 2.7.2007, je revizija prepozna, zato jo je moralo revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (89. člen ZUS-1).
Okoliščine, ki bi nakazovale verjetnost, da bi vložitev revizije zoper sodbo višjega sodišča imelo končni uspeh in bi revizijo bilo razumno sprožati, niso podane, saj je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve postopka in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (3. odstavek 370. člena ZPP).
Pravica do plačila za delo, ki ga je tožeča stranka kot podizvajalka opravila na podlagi kooperantske pogodbe, je relativna, obligacijska pravica, ki učinkuje med njo in njeno pogodbeno stranko, to je izvajalcem gradbenih del (148. člen ZOR). Tožeči stranki se je le izvajalec gradbenih del zavezal, da ji bo za njeno delo plačal in ji je za to tudi odgovarjal. Ostale osebe, ki se k temu niso zavezale, po splošnih pravilih obligacijskega prava tožeči stranki niso dolžne zagotavljati pravičnega plačila za njeno delo. Izjemo predstavlja 612. člen ZOR, ki podizvajalcu pod določenimi pogoji omogoča direktno tožbo proti naročniku (ki je v pogodbenem razmerju z izvajalcem, ne pa tudi s podizvajalcem).
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka izvajalcu poravnala vsa izvedena dela po izstavljenih situacijah, tožeča stranka plačila za svoje delo ne more več zahtevati neposredno od tožene stranke na podlagi 612. člena ZOR.
Ker je med tožnikom in toženo stranko prišlo do veljavno sklenjenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, poseben dogovor o izplačilu odpravnine pa nikoli ni bil sklenjen, se tožnik neutemeljeno sklicuje na to, da mu pripada odpravnina kot trajno presežnemu delavcu.
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - povrnitev preplačil
Tožnik je za isto časovno obdobje prejel tako nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev kot plačo. Zmotno je stališče, da bi moral Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vrniti preplačilo tožnikov delodajalec, saj je preveč izplačana nadomestila dobil tožnik, pri čemer je po 275. členu ZPIZ-1 za dolžnost vračanja izrecno zadolžena oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan znesek, do katerega ni imela pravice.