Ni izpolnjen pogoj dejanskega prebivanja; pojem dejanskega prebivanja ni enak pojmu stalnega prebivališča, kot ga urejajo predpisi o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva.
ZKP člen 16, 19, 354, 354/2, 371, 371/1-7, 371/1-9.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe - pravna opredelitev dejanja - uporaba instituta nadaljevanega kaznivega dejanja - načelo akuzatornosti - nepopolna rešitev predmeta obtožbe - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - navidezni stek - kršitev v korist obdolženca
Sodišče ne prekorači obtožbe, temveč kvečjemu krši kazenski zakon, če opisa dejanja ne spreminja in dejanje opredeli v nasprotju z opisom ali dejanje pravno opredeli po strožjem zakonu, pa takšna opredelitev ustreza opisanemu dejanskemu stanju. Če pa bi sodišče poseglo v dejanski opis in obdolženca spoznalo za krivega dejanja, za katerega sploh ni bil obtožen, pa čeprav je to drugo dejanje milejše od tistega, ki ga je očitala obtožba, bi s tem prekoračilo obtožbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23861
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 299, 299/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - prestrašenost v družini
Pri kaznivem dejanju nasilništva po prvem odstavku 299. člena KZ storilec v javnosti ali družini povzroči ogroženost, zgražanje ali prestrašenost. Kadar gre za ravnanje storilca proti enemu ali več družinskih članov, ki je običajno storjeno v zasebnih prostorih, ni potrebno, da bi za to izvedela javnost ali druge osebe, pač pa se navedene posledice lahko pokažejo pri storilčevi družini.
Na podlagi tožničine izjave, da je za azil zaprosila zaradi družinskih problemov, ne da bi navedla, da ji bo v primeru vrnitve v izvorno državo grozila resna škoda, tožena stranka abstraktne in nekonkretizirane možnosti preganjanja ni bila dolžna ugotavljati, saj je bilo dokazno breme v tem delu na strani tožnice.
pripor - podaljšanje pripora - preizkus razlogov za pripor ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost
Ni potrebno, da sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice obsega vso vsebino, ki je predpisana za sklep o odreditvi pripora, ampak zadošča obrazložitev presoje, da so še podani razlogi za pripor.
gradbena inšpekcija - začasna odredba - težko popravljiva škoda - dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča je upravno sodišče tožnikovo zahtevo, da se zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa gradbene inšpektorice o dovolitvi izvršbe, pravilno presojalo glede na pogoje iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1.
Morebitno neskladje med navedbami abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja in opisom konkretnega ravnanja obdolženca ne pomeni nasprotja v izreku sodbe o dejstvih in okoliščinah, ki uresničujejo zakonske znake kaznivega dejanja.
Opis obsojenčevega ravnanja v izreku sodbe, to je odreditev računovodskemu servisu, naj opravi določeno nezakonito knjižbo, pomeni opis njegovega izvršitvenega dejanja, zaradi katerega je druga oseba, ki pa dejanja ni štela za svojega, fizično izpolnila obsojenčevo odredbo, ki je dejanje, katerega je odredil, štel za svoje in je zato storilec kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin v skladu s 1. odstavkom 8. člena in 1. odstavkom 29. člena KZ.
ZKP člen 18, 18/1, 105, 105/2, 395, 395/1.URS člen 22.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - premoženjskopravni zahtevek - presoja pritožbenih navedb
Sodišče s tem, ko je oškodovanca, potem ko je ugotovilo, da glede predmeta presoje teče pravda, še samo napotilo na pravdo, ni kršilo določb ZKP, saj druge možnosti glede na izrecno določbo drugega odstavka 105. člena ZKP ni imelo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opis kaznivega dejanja - sodba - sestavine sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - pomoč - nedovoljen promet z orožjem - blanketna norma - protipravnost - odločba o kazenski sankciji - vštevanje pripora
Če je v opisu kaznivega dejanja navedeno, da se je obsojenec s sostorilcem, ki je organiziral ilegalni prehod tujcev iz Republike Hrvaške v Republiko Slovenijo vnaprej dogovoril, da bo poskrbel za njihov prevzem, kar je tudi storil s tem, da se je za nadaljnjo pot in ilegalni prehod v Italijo dogovoril z drugim sostorilcem, je določno opredeljena obsojenčeva udeležba kot člana hudodelske združbe pri izvršitvi enega od več kaznivih dejanj po 311. členu KZ, storjenega v okviru združbe, in podrobnejše opredeljevanje organizacijske strukture hudodelske združbe ni potrebno. Obsojenčev prispevek je bil odločilen pri uresničevanju načrta spravljanja tujcev čez mejo in torej ni šlo zgolj za pomoč, ne glede na to, ali je pri tem neposredno sodeloval in ali je s tujci prišel v stik.
ZPP člen 25, 25/2.ZIZ člen 35, 35/2, 40c, 40c/1, 100, 100/1. ZIZ-F člen 7.
izvršba na podlagi verodostojne listine - spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - izvršba - stalno prebivališče dolžnika - več izvršilnih sredstev
Ker je Okrajno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je dolžnikovo stalno prebivališče na sodnem območju Okrajnega sodišča v Novi Gorici, je za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
ZUS-1 - nedovoljena revizija - pravni interes - revident tožnik, ki je s tožbo uspel
Ves čas postopka do odločitve sodišča mora stranka izkazovati, da bi se z odločitvijo sodišča njen pravni položaj lahko izboljšal in v čem bi se njen pravni položaj lahko izboljšal.
Na treh stopnjah sojenja bile obravnavane okoliščine, povezane s širino gradbenega odra kot možnim vzrokom za tožnikov padec, po drugi strani pa zanesljivo obvelja ugotovitev, da je tožena stranka omenjeno procesno gradivo, vsebovano v sodbah na vseh stopnjah sojenja, akceptirala in se v zvezi z njim spustila v obravnavanje. Ob takšnem stanju stvari je mogoče ravnanje tožeče stranke, ki med postopkom ni določno in jasno opredelila širine gradbenega odra kot možnega vzroka za nastanek škode, relativizirati, to pa pomeni, da je sodišče druge stopnje ravnalo napak, ko je s sklicevanjem na razpravno načelo in na domnevno dejstvo, da tožeča stranka širine gradbenega odra v okviru možnih vzrokov za tožnikov padec ni zatrjevala, tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 208, 208/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasen izrek - opis kaznivega dejanja - blanketna norma - ogrožanje varnosti pri delu - vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati tudi navedbo in konkretizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje.
Ugotavljanje vzročne zveze sodi med tipična vprašanja dejanskega stanja, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
V primeru, ko imajo tožbeni zahtevki različno pravno ali dejansko podlago, se pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (2. odstavek 41. člena ZPP), pri čemer ni pomembno, ali se izpodbija končna ali vmesna sodba. Zavrženje revizije zoper vmesno sodbo zaradi nedoseganja revizijskega praga.
Čeprav bi bilo na prvi pogled mogoče reči, da ima Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pravni interes, ker z vlaganjem zahteve ščiti javni interes, ki je v poenotenju sodne prakse, pa tak odgovor ni pravilen v vsakem primeru. Ni namreč mogoče iti mimo dejstva, da se zahteve vlagajo v konkretnih zadevah in da tudi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v vsaki taki zahtevi predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane določbe. To je tudi končni smoter in cilj vseh (rednih in izrednih) pravnih sredstev. Zato je lahko podan pravno varovani interes za vložitev zahteve le v tistih zadevah, v katerih s posegom vrhovnega sodišča lahko pride do drugačne odločitve. Tak interes mora biti izkazan ves čas postopka z zahtevo, torej tudi v času odločanja vrhovnega sodišča.
URS člen 30, 157, 157/2.ZUS-1 člen 4, 4/1.ZKP člen 539, 539/2, 540, 540/1, 542, 542/1-3.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Ker je sodno varstvo za povrnitev škode skladno s prvim odstavkom 540. člena ZKP zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti tako v primeru, ko v predhodnem postopku tožnikovi zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno, kot tudi v primeru zavlačevanja predhodnega postopka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in tožbo v upravnem sporu zavrglo.
ZZZDR člen 2, 105/2, 105/3.URS člen 22, 56, 56/1.ZPP člen 4, 4/1, 5, 246, 253, 253/1, 339, 339/1, 408, 408/1, 408/3, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - vloga centra za socialno delo - poročilo centra za socialno delo - zaslišanje strokovnih delavcev centra za socialno delo - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Poročilo CDS, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki organ kot socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.