ZDSve člen 10.ZVDZ člen 4, 105.ZUS-1 člen 36, 36/1-1.
volitve državnega sveta - pravočasnost pritožbe
Pri volitvah državnega sveta veljajo za varstvo volilne pravice določbe ZVDZ. To pomeni, da rok za pritožbo teče ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, vloge, vezane na rok, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče je v uvodoma navedenem gospodarskem sporu enkrat že zavrnilo predlagateljev predlog po 67. členu ZPP. Ker v obravnavanem predlogu predlagatelj ne navaja novih oziroma vsebinsko drugačnih razlogov kot v svojem prejšnjem predlogu, ga je Vrhovno sodišče kot nedovoljenega zavrglo (z analogno uporabo 2. odstavka 319. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - drugi tehtni razlogi - združitev pravd
Tehten razlog je lahko tudi predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I R 83/2000 z dne 26.10.2000), toda le izjemoma, saj je uresničitev možnosti, da bi se več pravd združilo za skupno obravnavanje, odvisna od presoje prvostopenjskega sodišča, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka. Doseganje teh učinkov združitve pravd mora biti zato tudi v postopku odločanja po 67. členu ZPP na dlani.
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je mogoče storiti le z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih, ne pa npr. z izražanjem v pogojnem naklonu ("naj bi" itd.).
ZKP člen 357, 357/1-4.KZ člen 1, 3, 3/2, 111, 111/1-5, 112, 112/6, 183, 183/4.URS člen 28, 28/2.
načelo zakonitosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - absolutno zastaranje - spolni napad na otroka
Določbe o zastaranju kazenskega pregona so materialnopravne narave, zato zanje velja prepoved retroaktivne veljavnosti strožjega zakona. Kazenski zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in ki je določal krajše zastaralne roke kot pozneje sprejeti zakon, v katerem so bili ti roki podaljšani, je za storilca milejši.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/1, 31/2, 59, 59/5.ZPP člen 105, 105b, 108, 141, 141/3.
volitve predsednika republike - sestava volilnega odbora za izvedbo volitev - popolnost vloge
Ker tožeča stranka tožbe, glede na to, da se na podlagi tretjega odstavka 141. člena ZPP šteje, da je poziv za njeno dopolnitev prejela 23.10.2007, ni dopolnila v roku, določenim z navedenim pozivom sodišča, in je ni bilo mogoče obravnavati, jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
Sklep o prekinitvi upravnega postopka ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep o prekinitvi postopka sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.
odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti - dokazovanje z izvedenci
Višina odškodnine. Določba 243. člena ZPP sodišču nalaga izvedbo dokaza z izvedenci v postopku določitve odškodnine zaradi kršitve pravic osebnosti takrat, ko duševne bolečine zaradi imisij prometa, ki presegajo tolerančni prag, prerasejo v duševne bolečine zaradi okvare zdravja, torej v zmanjšanju življenjske aktivnosti.
ZPP člen 269, 269/1-10, 339, 339/2-8.ZZZDR člen 129.
dokazovanje - zaslišanje stranke - opustitev zaslišanja stranke - predlog za preložitev glavne obravnave - bistena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Sklep o določitvi naroka je sklep procesnega vodstva (10. točka 1. odstavka 269. člena ZPP). Sodišče ga sme preklicati ali spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se moral toženec, ki obvestila o preklicu naroka ni prejel, sam pozanimati, ali je bilo njegovi prošnji ugodeno. Ker tega ni storil, pa tudi glavne obravnave se ni udeležil, se je sam odrekel pravici do sodelovanja v postopku in mu te pravice ni (z nezakonitim postopanjem) odvzelo sodišče. Toženec se ne more sklicevati na to, da se je na vabilo sodišča po svoji oceni ustrezno odzval z vložitvijo prošnje za preložitev naroka za glavno obravnavo in da je že tak odziv (prošnja za preložitev) ovira za opravo naroka za glavno obravnavo in za zaslišanje le tiste stranke, ki se je vabilu odzvala. Odzvati se vabilu k točno določenemu procesnemu dejanju ob natančno določenem času logično ne more pomeniti ničesar drugega kot zglasiti se v času, navedenem v vabilu na prav tam navedenem kraju. Smiselno uveljavljane absolutne bistvene kršitve procesnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni bilo.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi -protispisnost
Obramba zadosti dokaznemu bremenu, če pri utemeljevanju pravne relevantnosti in obstoja dokaza določno zatrjuje (1) pravno relevantno dejstvo, katerega obstoj oziroma neobstoj sodišče ugotavlja, (2) dokazno sredstvo in (3) če z navedbo okoliščin utemelji, da bo z izvedbo predlaganega dokaza mogoče sklepati o (ne)obstoju pravno relevantnega dejstva ter da bo dokaz v korist obsojenca. Kakor hitro je izkazano, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico oprostilno sodbo, mora sodišče tak dokazni predlog sprejeti.
inšpekcijsko nadzorstvo - lokacijsko dovoljenje - pomožni objekt - osebna vročitev poziva za dopolnitev zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja
Ker je poziv za dopolnitev zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja vseboval rok in opozorilo, da bo zahtevek zavržen kot nepopoln, če ne bo v roku dopolnjen, bi moral organ po določbi 1. odstavka 87. člena ZUP (1986) takoj odrediti obvezno osebno vročitev. Ta kršitev pa ni vplivala na pravilno in zakonito odločitev upravnega organa, saj gre za objekt, za katerega je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele, pritožnika pa sta navajala, da tega ne moreta pridobiti zaradi nepripravljenosti soseda na pogovor.
Izmikanje v smislu prvega odstavka 203. člena KZ je aktivno ravnanje ali opustitev, s katerim storilec zavestno teži za tem, da trajno ali začasno onemogoči plačevanje preživnine, ravnanje pa je takšne narave, da je z njim mogoče doseči takšen cilj.
CZ(1976) člen 24, 202, 249, 274.ZPP člen 208. ZUS člen 59, 59/1.ZUS-1 člen 92.
carine - carinski zavezanec
Tožnik je vpisan tako v polje 50 kot 54 (listov 4 in 5) ECL. Ker blago ni bilo predano namembni carinarnici in zanj ni bila vložena uvozna carinska deklaracija, je tožnik kot špediter dolžan plačati carino in druge uvozne dajatve na podlagi 202. člena CZ SFRJ. Dolžnost carin zavezanca pa je tožnik z vpisom v polje 50 ECL prevzel tudi v smislu 24. člena CZ SFRJ.
dovoljenost revizije - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Z revizijo izpodbijani del tožbenega zahtevka, upoštevajoč znižanje odškodnine na pritožbeni stopnji, znaša za tožnico 2.086,46 EUR, za tožnika pa 834,58 EUR.
Ker revizijska vrednost ne v prvem ne v drugem primeru ne dosega revizijskega praga, je revizija nedovoljena.
razmerje med odškodninskim in kondikcijskim zahtevkom
Načeloma kondikcijski zahtevek ne more konkurirati nobeni drugi tožbi, razmerje, ki je imelo za posledico neutemeljen premik premoženja pa ne sme biti škodno ravnanje (v takem primeru nastane neposlovno razmerje odgovornosti za škodo).
ZDen člen 3, 4, 5.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - zakonitost predpisov o podržavljenju - vrednotenje premoženja - valorizacija ob podržavljenju dane odškodnine - pogodbe o arondaciji
Namen ZDen je v popravi krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja v določenem obdobju po drugi svetovni vojni, po za to posebej določenem postopku. Zato za posebno ugotavljanje zakonitosti aktov oziroma predpisov o podržavljenju v postopku denacionalizacije ni podlage. Morebitne nepravilnosti pri izvedbi podržavljenja na obseg in vrsto pravic iz naslova denacionalizacije ne vplivajo, niti se te nepravilnosti ne ugotavljajo.
denacionalizacija - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo
Obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo določa ZDen v 1. odstavku 62. člena. Vlogo s temi predpisanimi sestavinami je treba obravnavati kot vsebinsko celoto.
V 2. in 3. odstavku 62. člena ZDen navedene listine predstavljajo priloge zahteve za denacionalizacijo in dokazujejo njeno utemeljenost.
ZUS-1 - začasna odredba - koncesije - težko popravljiva škoda - dokazno breme
V predlogu za izdajo začasne odredbe mora predlagatelj navesti konkretne podatke o škodi, ki naj bi mu nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta in za to predložiti ustrezne dokaze. Sicer se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.