Za otroka kot poseben pravni subjekt velja samostojna domneva nelojalnosti, kar pomeni, da mora imeti tudi oseba, ki je bila v času vojne še mladoletna, možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti. Domnevo nelojalnosti lahko izpodbije tako, da se sklicuje, da je njej bližja oseba ravnala tako lojalno, da to izpodbija domnevo nelojalnosti tudi v njen prid. V poštev pride ravnanje osebe, ki je skrbela za mladoletno osebo, praviloma torej starši. Zatrjuje lahko tudi kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo domnevo nelojalnosti. Mladoletnost sama po sebi ne zadošča.
Ker mladoletni otroci delijo usodo staršev, je po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin pravilno presodila, da je potrebno omejiti gibanje tudi mladoletnima otrokoma ob tem, da so bili za omejitev gibanja njunih staršev izkazani z zakonom določeni pogoji iz 27. člena ZAzil.
denacionalizacija - hrvaški državljan - otroci slovenski državljani
Ker ob času odločanja prvostopnega organa ni obstajala vzajemnost z Republiko Hrvaško, mati tožnic, ki je bila hrvaška državljanka, ni upravičenka do denacionalizacije. Upravičenki (nadomestni) tudi nista njeni hčerki, Slovenki in slovenski državljanki, saj je treba tudi pri določitvi nadomestnega upravičenca upoštevati temeljno pravilo iz 3. odstavka 9. člena ZDen.
Vpis društva v register društev (ali v drug register) je konstitutivne narave za pridobitev lastnosti civilnopravne osebe, zato je možno dokazovati pravno nasledstvo le z ustreznimi vpisi. Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazilu, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar pa samo dejstvo, ki je sporno, opredeljuje, s katerimi dokazili ga je mogoče dokazati. Podpis notarske izjave, ki ga overi notar in na katerega se sklicuje tožeča stranka, je le potrditev, da so določene osebe podpisale listino, ne pa tudi, da je to, kar so izjavili, resnično. Prav tako tudi pravnega nasledstva za pravne osebe, ki morajo biti vpisane v določen register, ni mogoče dokazovati s pričami. Podlaga za odločanje v obravnavani zadevi so bile torej listine, ki so bile pridobljene v upravnem postopku in je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da na tej podlagi ni mogoče sprejeti sklepa, da je tožeča stranka pravni naslednik.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevka - najemnina in stanovanjski stroški - zavrženje revizije
Tožeča stranka od tožene stranke terja najemnino za poslovni prostor, najemnino za stanovanje, plačilo obratovalnih stroškov in plačilo iz naslova vlaganj v gostinski lokal. Ker imajo zahtevki, ki jih uveljavlja tožeča stranka, različno dejansko in pravno podlago in se torej revizijska vrednost določa od vrednosti vsakega posameznega zahtevka, z revizijo izpodbijani del tožbenih zahtevkov pa v nobenem primeru ne dosega revizijskega praga, je revizija nedovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - več sporov iste stranke pred sodiščem
Dejstva, da se pred sodiščem vodi več različnih postopkov, v katerih je stranka vložnik predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v pristranskost sodišča - več sporov strank pred istim sodiščem
Dejstva, da se pred Okrajnim sodiščem v A. vodi več različnih postopkov, v katerih je tožnik stranka, ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga".
revizija – dovoljenost – odpravljen akt tožene stranke – pravni interes tožene stranke
Če je s prvostopenjsko sodbo upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, zoper tako sodbo revizija ni dopustna in jo mora revizijsko sodišče zavreči, saj upravni organ za revizijo nima pravnega interesa.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti - zahteva za razvezo zakonske zveze ni vložena - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca
Določba prvega odstavka 81.a člena ZZZDR se smiselno uporablja tudi za urejanje preživninskih razmerij med zakoncema, katerih življenjska skupnost je prenehala, vendar zakonca nista zahtevala razveze. Za zakonca, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem še obstaja pogoj za preživljanje, to pomeni, da mora tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v enem letu od prenehanja življenjske skupnosti, bodisi da v roku enega leta vloži samostojno tožbo ali zahtevek za preživljanje postavi skupaj s tožbo za razvezo. V nasprotnem primeru pravico do preživljanja izgubi.
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravica do povrnitve škode - škoda, nastala zaradi zaplembe avtomobila
Delovanje organov oblasti v okviru pristojnosti, opravljeno brez napake, ne more biti podlaga za pravico do povrnitve škode, tudi če je bila s takim ravnanjem komu povzročena škoda.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Delegacija krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP je namenjena bolj smotrni izvedbi postopka, ki narekuje odstop od siceršnjih pravil ZPP o krajevni pristojnosti, ter zasledovanju nekaterih drugih tehtnih razlogov. Neposredno zagotavljanje pravilnega sojenja mednje ne sodi.
razlogi za revizijo - prikrito (posredno) izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo
Pri tem, ko je revidentka skušala dati dopisu drugačno vsebino, gre za posredno (prikrito) izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Pri zatrjevani protispisnosti gre namreč vsebinsko za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, ne pa za formalno uveljavljano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se v razlogih sodb sodišč nižje stopnje navaja o vsebini dopisa, in med samim tem dopisom.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – postranske terjatve – zamudne obresti
Kot vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe se po 39. členu ZPP vzame le vrednost spornega predmeta zahtevka na ugotovitev neobstoja terjatve iz naslova glavnice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi
Vrhovno sodišče je s strani četrte toženke predlagano delegacijo pristojnosti zavrnilo s sklepom, opr. št. III R 12/2007-2 z dne 28.6.2007. Dne 21.9.2007 pa je drugi toženec (v nadaljnjem besedilu tudi "predlagatelj") predložil vlogo, ki je domala v celoti dobeseden prepis zgoraj navedene vloge četrte toženke; nekaj dodatnih vrivkov pa po vsebini prav v ničemer ne odstopa od prepisanega. Stanje v postopku pred sodiščem prve stopnje se od vložitve predloga četrte toženke ni spremenilo, zato Vrhovno sodišče (mutatis mutandis) podaja isto obrazložitev, kot jo je podalo v svojem sklepu, s katerim je zavrnilo že predlog četrte toženke.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba zakona - odločba ustavnega sodišča
Ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če je bila pri odločanju o ugotovitvi državljanstva uporabljena določba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS41086
ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 1/1-a, 7, 7/2, 78. ZMZPP člen 20.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - prodaja blaga - zamuda dolžnika - pravica prodajalca do zamudnih obresti Dunajska konvencija - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - denarna enota Republike Slovenije - monetarna suverenost Republike Slovenije
Relevantno obligacijsko pravo sicer ne daje opore za oblikovalno upravičenje tožeče stranke, da terjatev v italijanskih lirah pred vložitvijo tožbe spremeni v terjatev, izraženo v tolarjih. Vendar v tej zadevi ni bistveno odgovoriti, ali lahko imetnik denarne terjatve ob neplačilu dolžnika s tožbo zahteva plačilo v katerikoli valuti, kajti v konkretnem primeru gre za to, da je tožeča stranka zahtevala prav plačilo v tolarjih (v valuti tožene stranke in sodečega sodišča). Pravica tožeče stranke, da je terjatev v italijanskih lirah v tem sporu uveljavljala s tožbenim zahtevkom, izraženim v tolarjih, izhaja iz (tedanje) monetarne suverenosti Republike Slovenije.
Slovenski monetarni predpisi sicer niso zahtevali, da bi se bila lahko tožena stranka nasproti tožeči stranki zavezala ali ji izpolnila le v tolarjih. Zato bi bila tožeča stranka svojo terjatev lahko uveljavljala v tuji valuti. Imetnik pristne valutne terjatve je vendarle lahko s tožbenim zahtevkom to svojo terjatev uveljavljal tudi v njeni tolarski protivrednosti. Vztrajanje pri plačilu v tuji valuti, s tem pa odrekanje pravice upniku pristne valutne terjatve, da zahteva plačilo v tolarjih pred slovenskim sodiščem, bi namreč nedopustno zanikalo status tolarja kot tedanjega zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
Za predlagano sredstvo izvršbe je po navedenih določbah krajevno pristojno sodišče dolžnikovega sedeža. Ta sodi v sodni okraj Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, ne pa v sodni okraj predlagajočega sodišča (Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici), kot je po očitni pomoti menilo odstopajoče sodišče. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.