denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška nacionalna pripadnost - lojalnost
Glede na 1. odstavek 9. člena ZDen so fizične osebe lahko denacionalizacijski upravičenci, če so bili v času podržavljenja jugoslovanski državljani, in če jim je bilo po 9.5.1945 jugoslovansko državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. 1. odstavek 9. člena ZDen navaja dve predpostavki za pridobitev pravice do denacionalizacije: državljanstvo v času podržavljenja in še (dodatno) priznanje jugoslovanskega državljanstva po 9.5.1945. Če manjka katerakoli od teh dveh predpostavk, potem vlagatelj vloge za denacionalizacijo ni denacionalizacijski upravičenec. Za ugotovitev državljanstva v postopku po 3. odstavku 63. člena ZDen je torej potrebno ugotoviti, ali je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Priznanje pa že po jezikovni razlagi pomeni potrditev nekega obstoječega dejstva ali pravnega razmerja.
zahteva za odpravo pravnomočne odločbe na podlagi 46. člena Zakona o Ustavnem sodišču RS
V tem primeru niso izpolnjene temeljne predpostavke (odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil), da bi se revidentova zahteva obravnavala po 46. členu ZUstS.
ZDavP člen 44, 96, 96/2, 97, 97/5.ZUS-1 člen 83, 85, 86, 92.
uvedba prisilne izterjave dolga - zastaranje
V postopku izvršbe ni možno ugovarjati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje, saj je bil davek odmerjen v 5-letnem roku, izvršba pa tudi uvedena v roku 10 let.
Nedopustno ravnanje je tisto, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka škode. Analiza konkretnega primera, ki temelji na kriteriju predvidljivosti negativne posledice ravnanja osebe, iz katere sfere izvira škodni dogodek, pokaže, da je bila tožena stranka kot upravnik objektivno sposobna predvideti, da lahko njeno ravnanje povzroči škodljive posledice. Zavedati se je morala in mogla, da stopnišče v večstanovanjski hiši vsakodnevno uporabljajo številni ljudje (lastniki stanovanj, stanovalci in drugi) in da opustitev dolžnega ravnanja vzdrževanja stopnišča lahko pripelje do poškodbe tretjih oseb, ki niso pogodbene stranke pogodbe o upravljanju.
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka znova teči zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče škode. Ker je tožeča stranka že s tožbo z dne 28.4.1993 zahtevala povrnitev škode zaradi izgube na zaslužku od 12.4.1991 do 14.5.1992, torej za obdobje neposredno po škodnem dogodku, je bilo s tem pretrgano zastaranje za vse nadaljnje istovrstne terjatve, ki jih je tožeča stranka uveljavljala s pripravljalno vlogo z dne 11.1.2001, to je preden je začelo znova teči zastaranje terjatve za odškodninsko terjatev, ki obsega čas do 14.5.1992.
ZDen člen 63, 63/3. ZDrž FLRJ člen 35, 35/2, 35/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - nelojalno ravnanje - bivanje v tujini - vzrok selitve
Pregrešitev zoper državljanske dolžnosti je zgolj dodatni opis, ki lahko pomaga opredeliti vsebino nelojalnega ravnanja, ne pa tudi samostojna predpostavka za uporabo 2. odstavka 35. člena ZDrž.
izostanek tožeče stranke z naroka - sklepčnost tožbe - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker za vabila za naroke na glavno obravnavo ZPP ne določa nobene izjeme od pravila, da se pisanja vročajo pooblaščencu stranke, je povsem pravilen sklep sodišča prve stopnje, ko pravi, da tožnik ni izkoristil možnosti, da bi po tem, ko bi ga na glavni obravnavi sodišče opozorilo na nesklepčnost, tožbene navedbe ustrezno dopolnil ali popravil. Ker njegova odvetnica ni prišla na glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje pač ni moglo poučiti o nesklepčnosti tožbe. Če je treba tožniku omogočiti, da svoje navedbe prilagodi pravnim stališčem sodišča, potem mora to toliko bolj sam omogočiti sodišču, da to stori - najmanj tako, da se odzove vabilu na glavno obravnavo. Kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/3, 181, 181/2, 367, 367/2, 377, 379, 379/1, 384, 384/4. ZUDE člen 5, 5/1.ZZZDR člen 51, 52, 54, 58, 59, 60, 61.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - skupni prihranki - denar - ugotovitvena tožba - pravni interes - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga zahtevkov - vrednost spornega predmeta v dinarjih - denominacija - zavrženje revizije
Kljub enaki pravni podlagi se zahtevka opirata na toliko različno dejansko podlago, da ni izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 41. člena ZPP.
Stališče nižjih sodišč, da v sporu o določitvi deležev na skupnem premoženju ni mogoče zahtevati ugotovitve deleža na gotovinskem znesku kot potrošni generični stvari, je napačno, saj negira sam pojem skupnega premoženja, ki obsega tudi prihranke zakoncev. V tej pravdi ne gre za ugotavljanje oziroma vprašanje (so)lastninske pravice na denarju kot generični stvari, kot to menita nižji sodišči, temveč za ugotavljanje obsega in deležev na skupnem premoženju. O denarju, ki naj bi spadal v skupno premoženje zakoncev, je zato po oceni revizijskega sodišča mogoče odločati tudi na podlagi ugotovitvenega zahtevka. Takšno stališče je v skladu s siceršnjo ustaljeno sodno prakso v zvezi z zahtevki iz naslova skupnega premoženja, v skladu s katero so dajatveni zahtevki oziroma zahtevki, ki merijo na neposredno civilno delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku, izjema, ki predpostavlja obstoj posebnih okoliščin.
azil - ponovna prošnja - omejitev gibanja - sum zavajanja - lažna predstavitev razlogov
Tožnika sta s svojim navajanjem povsem različnih razlogov, zaradi katerih sta ponovno zaprosila za azil, vnesla dvom v svoje trditve, da naj bi v izvorni državi imela težave in iz njunega ravnanja izhaja utemeljen sum, da zavajata oziroma zlorabljata azilni postopek.
Ker v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1, tožnikova pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje.
gradbeno dovoljenje izdano na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja - dopustnost ugovorov zoper lokacijsko dovoljenje
V upravnem sporu o zakonitosti izdaje gradbenega dovoljenja se ne more izpodbijati pravilnosti pravnomočne odločbe o lokacijskem dovoljenju. Pravnomočnost lokacijskega dovoljenja pa je na investitorico lahko začela učinkovati z vložitvijo pravnomočne sodbe o zakonitosti lokacijskega dovoljenja.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 41.ZPP člen 249, 249/1.
nagrada za izvedensko delo - materialni stroški, povezani z izdelavo izvedenskega mnenja - pravica do povrnitve stroškov
Nagrada za izvedensko delo predstavlja zgolj plačilo za neposredno izdelavo samega izvida in mnenja. Vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo same ekspertize, a ne predstavlja neposredno same ekspertize, pa je treba uvrstiti med "materialne stroške" - kar hkrati pomeni, da se nagrada ne more nanašati na tovrstna opravila, temveč izključno na izdelavo samega izvida in mnenja.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/1, 86/4.
procesna - zavrženje revizije, ki jo vloži stranka sama - omejena postulacijska sposobnost - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Ker je revidentka vložila revizijo sama in ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizija ni dovoljena (3. odstavek 83. člena ZUS-1). Zato je revizijsko sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo.
Upravni organ mora presoditi vsa dejstva ugotovljena v postopku in navesti razloge za presojo le-teh. Če tako ne ravna, je kršeno načelo presoje dokazov.