dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - pravica do zagovornika - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ni dolžno izvesti vseh sicer relevantnih dokazov, če je iz že izvedenih dokazov ocenilo, da je stvar zrela za razsojo, predlagani novi dokazi pa ne bi mogli vplivati na njegovo odločitev.
azil - utemeljen strah pred preganjanjem - uporaba Direktive
Presoja sodišča prve stopnje je utemeljena, saj iz podatkov in listin v upravnih spisih izhaja, da je ocena tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni objektivnega elementa, ker je tožnikov strah oprt le na dejstvo, da je v skoraj 13. letih le enkrat dobil opozorilo, in to posredno, da ga določena oseba išče zaradi maščevanja, korektna in pravilna. V zvezi s tem sodišče prve stopnje utemeljeno sklepa, da je mogoče sicer razumeti vpliv preteklih dogodkov (v srbskem taborišču), ki jih opisuje tožnik, na njegov subjektiven občutek strahu, vendar se pojem utemeljenega strahu ne more nanašati izključno na vzroke, ki so sicer obstajali v preteklosti, objektivno pa ne obstajajo več.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23904
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 325, 325/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija
Opis kaznivega dejanja, v katerem je navedeno, da je obdolženec vozil s preveliko hitrostjo, glede na ovire, ki bi jih bil dolžan pričakovati in na način, da vozila ni imel ves čas v oblasti ter da je neustrezno reagiral na pešca, ki je prečkal cestišče, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 325. členu KZ, saj iz opisa izhaja, da je bila obdolženčeva vožnja neprilagojena in da je ravno zaradi vožnje v nasprotju z navedenima cestnoprometnima predpisoma z vozilom trčil v pešca in mu prizadejal hudo telesno poškodbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - pristojnost izvršilnega sodišča - načrtovana sprememba bivališča dolžnika
Krajevna pristojnost izvršilnega sodišča načeloma predstavlja izključno pristojnost in je že zato delegacija v izvršilnem postopku mogoča le v izjemnih primerih. Zgolj možnost, da se bo dolžnica preselila, zato ne predstavlja razloga za delegacijo.
denacionalizacija - obnova postopka - drugačna pravna razlaga določb zakona
Drugačna pravna razlaga in drugačna uporaba predpisa (s strani Ustavnega sodišča RS) ni obnovitveni razlog in tudi ne predstavlja drugače rešeno predhodno vprašanje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Med kršitve, ki jih vsebuje 11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP, ni mogoče uvrstiti navedbe, da izrek sodbe nasprotuje podatkom spisa. Če namreč sodišče šteje za dokazana določena relevantna dejstva na podlagi izvedenih dokazov, ki jih po stališču vložnika zahteve za varstvo zakonitost napačno presodi, ne gre za navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, temveč za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
razmerja staršev in otrok - preživniljanje polnoletnega otroka redno šolanje kot pravni standard - ponoven vpis v isti letnik - opravičen vzrok ponovnega vpisa
Samo zaradi ponovnega vpisa v drugi letnik še ni mogoče šteti, da ni šlo za redno šolanje. Pomemben je tudi vzrok ponovnega vpisa. V sodni praksi revizijskega sodišča je že v več odločbah prišlo do presoje o izpolnitvi pravnega standarda rednega šolanja kljub ponovnemu vpisu v isti letnik, kadar so za zastoj obstojali upravičeni razlogi.
Nevzdržne razmere doma in odselitev od doma so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo izpolnjevanje študijskih obveznosti, zato je iz upravičenega razloga prišlo do zastoja in nato tožnikovega ponovnega vpisa v drugi letnik.
Tržni inšpektorat opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, med drugim s področja varstva potrošnikov in konkurence. Dolžan je kontrolirati tudi pravilno izvajanje Zakona o varstvu konkurence, ki prepoveduje dejanja nelojalne konkurence, vendar to prepoved varuje tržni red in ne pravice oseb, ki izhajajo iz Zakona o varstvu industrijske lastnine, med katerimi so tudi pravice iz patenta. Te se v skladu s 121. členom ZIL uveljavljajo s tožbo pri pristojnem sodišču.
azil - podaljšanje omejitve gibanja - sum zavajanja
Po presoji pritožbenega sodišča, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki pritrjuje toženi stranki, so bili razlogi za omejitev gibanja tožniku že ugotovljeni in obrazloženi v sklepu tožene stranke z dne 24.7.2007. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, kar izhaja iz sodnih spisov, da je tožnik zoper ta sklep vložil tožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo s sodbo (opr. št. U 1533/2007 z dne 3.8.2007), to sodbo pa je s svojo sodbo (opr. št. I Up 542/2007 z dne 20.8.2007) potrdilo tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da obe sodbi v celoti pritrjujeta ugotovitvam tožene stranke, da dejansko obstaja sum, da tožnik zavaja in zlorablja azilni postopek.
denacionalizacija - oblike vračanja - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - parkirišče - sredstva v premoženju pravne osebe - zavarovanje zahtevka
Opustitev zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka z začasno odredbo bodisi po ZDen (68. člen) ali po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) ima za posledico, da podjetje v preoblikovanje vključi tudi stvari, na katere se nanaša denacionalizacijski zahtevek in da vrnitev v naravi ni mogoča.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - enako varstvo pravic - vabljenje stranke na glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Na tretjo obravnavo, na kateri je sodišče zaslišalo drugo stranko, izvajalo dokaze in zadevo zaključilo, tožnik (ki ni imel pooblaščenca) ni bil vabljen. Šlo je za nezakonito postopanje sodišča, s čimer je bila v tožnikovo škodo kršena enakopravnost strank in pravica do izjave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23913
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3.KZ člen 126,126/15, 196, 196/2.
pripor - odreditev pripora - priporni razlog - begosumnost - ponovitvena nevarnost - neupravičen promet z mamili - hudodelska združba
Za obstoj hudodelske združbe (kot kvalifikatorne okoliščine po drugem odstavku 196. člena KZ) morajo biti izpolnjeni naslednji zakonski pogoji: (1) najmanj tri osebe, (2) njihova povezanost zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, za katera se sme izreči kazen več kot tri leta zapora in (3) kot nujen pogoj, udeležba (v širšem ali ožjem smislu) pri izvršitvi kaznivega dejanja s področja neupravičenega prometa in proizvodnje mamil, pri čemer zadošča že udeležba pri enem kaznivem dejanju.
azil - omejitev gibanja - nezakonit vstop v RS - odložitev prisilne odstranitve iz RS
Pravilna je ugotovitev upravnega sodišča, da je tožnik izrazil namero zaprositi za azil šele štiri dni po ilegalnem prihodu v Slovenijo, pri čemer je na zaslišanju potrdil, da je že ob odhodu iz Albanije vedel za možnost uveljavljanja azila. Ugotovljena dejstva pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča izkazujejo sum zavajanja postopka, da je tožnik podal prošnjo za azil samo zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS19411
PES člen 5, 56, 58, 234.URS člen 67, 123.ZMatD člen 2.
prosti pretok kapitala - promet z nepremičninami - soglasje po Zakonu o obrambi - javna varnost - obramba - uporaba določb PES
V zvezi s prostim pretokom kapitala se je razvila razmeroma obsežna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (SES). Če so po presoji Vrhovnega sodišča določbe PES že dovolj razjasnjene z dosedanjo sodno prakso SES, Vrhovno sodišče RS te zadeve SES ne predloži v predhodno odločitev (3. odstavek 234. člena PES). Promet z nepremičninami je pojavna oblika prostega pretoka kapitala. Za prosti pretok kapitala se uporabljajo člen 56 in naslednji PES. V takšnem primeru ne velja načelo subsidiarnosti (člen 5, odst. 2 PES). Po ustaljeni in dolgoletni sodni praksi SES se na prosti pretok kapitala in ostale temeljne prostosti (svoboščine) lahko sklicujejo tudi osebe civilnega prava, ne le države. Nekatere omejitve prostega pretoka kapitala, ki jih določajo predpisi držav članic, so vseeno dovoljenje (člen 58, odst. 1 b) PES). Med razlogi, ki opravičujejo omejitev prostega pretoka kapitala, je tudi javna varnost (člen 58, odst. 1 b) PES). Pojem javne varnosti vključuje tudi zunanjo varnost države članice. Omejitve prostega pretoka kapitala zaradi javne varnosti so torej načeloma dopustne. Ne smejo pa biti niti nesorazmerne, niti povzročiti neutemeljenega razlikovanja ali prikrite omejitve prostega pretoka kapitala. Omejitve so dovoljene, če bi enaka obravnava pripadnikov držav članic pripeljala do stvarnih, konkretnih in težkih nevarnosti za vojaške koristi prizadete države članice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
VS19403
ZPP člen 76, 100.ZDen člen 63, 63/3. ZDrž člen 35, 35/2.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - pooblastilo - ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti - dokazno breme
V trenutku vložitve tožbe je bila tožnica že mrtva. Ker kot fizična oseba v tem času ni več obstajala, v nobenem trenutku ni mogla biti stranka. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zavrglo tožbo. 100. člen ZPP se lahko uporabi le, če je bila v času pooblastiteljevega življenja vsaj vložena tožba.