zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - začetek teka roka - vročanje - vročitev obdolžencu
Določba tretjega odstavka 421. člena ZKP je specialna določba, ki ne dovoljuje uporabe splošne določbe o vročanju pisem po četrtem odstavku 120. člena ZKP.
razveljavitev prodajne pogodbe za stanovanje - kršitev predkupne pravice - sodni depozit - polog kupnine ali garancije za plačilo kupnine - ustreznost garancije - polica o življenjskem zavarovanju - pogodba o vezavi sredstev - rok za polog ali garancijo
Polica o življenjskem zavarovanju in pogodba o vezavi sredstev sama po sebi nista ustrezni garanciji.
Pri izpodbijanju prodajne pogodbe za stanovanje zaradi kršitve predkupne pravice je potrebno položiti pri sodišču znesek zapadlega dela kupnine ali ustrezno garancijo za plačilo kupnine v roku za vložitev tožbe. Kasnejši polog ali predložitev garancije sta prepozna in s tem neupoštevna.
ZZK (1930).ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 367, 367/2, 377.
izbrisna tožba - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavni in podredni zahtevek - zavrženje revizije
Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da iz relevantnega trditvenega (in dokaznega) gradiva ne izhaja utemeljenost prvotno postavljenega tožbenega zahtevka. V zvezi s postavljenimi trditvami je sodišče prve stopnje (6. in 7. stran sodbe) ugotovilo naslednja dejstva:- pravna prednika pravdnih strank sta sklenila prodajno pogodbo za sporno nepremičnino 26.11.1934; - pravni prednik tožencev je vknjižil svojo lastninsko pravico v zemljiški knjigi (glede kupljene nepremičnine) v letu 1936; - toženci (vključno z njihovim pravnim prednikom) imajo sporno nepremičnino v izključni posesti že od sklenitve prodajne pogodbe (več kot 70 let).
Ob takšni dejanski podlagi spora pa upravičenj prvotne lastnice nepremičnine (oziroma njenega pravnega naslednika) ni mogoče uspešno uveljavljati izven okvira izbrisne tožbe. Odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato materialnopravno pravilna.
podlage odškdoninske odgovornosti - vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – škoda – premoženjska škoda – odgovornost za hujšo posledico
Dejanja, ki so izzvana z okoliščinami, v katerih se je znašel oškodovanec zaradi ravnanja oškodovalca, nimajo pomena pretrganja vzročne zveze. Ko brez zatrjevanega škodljivega ravnanja tudi dogodkov, ki so sledili, ne bi bilo, ni pretrganja vzročne zveze.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil v laboratoriju izdelan t.i. „master“ posnetek, kopija pa izročena tožeči stranki 6.9.1990 zvečer, in da bi zato tožeča stranka spričo le dneva in pol od trenutka prevzema posnete kasete do trenutka razmočenja imela možnost zahtevati izročitev „master“ posnetka ali izdelavo druge oziroma nadaljnjih kopij od izvajalca – za kar bi zadoščal en sam telefonski klic. Odločilnega pomena je pravilna presoja učinka tako ugotovljenih dejstev na materialnopravnem področju: slednja ne terjajo njihove obravnave kot opustitvenega ravnanja tožnikov v okviru njunega lastnega prispevka k domnevno bistveno večji oziroma nadaljnji škodi (in kar je po pravnomočni sodbi „ex abundante cautela“ razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka), temveč narekujejo (kot pravilen) materialnopravni sklep, da tožnikoma škoda v pomenu določbe 155. člena za ta primer še aktualnega ZOR, ki jo zatrjujeta in uveljavljata v tej pravdi, sploh ni nastala in da jima je bila ta z izplačilom prve tožene stranke pred pravdo (s povrnitvijo stroškov popravila videorekorderja in vrednosti prazne kasete) že v celoti poplačana.
Ali je bila določena zahteva vložena ali ne, praviloma ni moč ugotavljati zgolj z izjavami prič. Zato dejstvo, da pooblaščenec tožnika ni bil vabljen na zaslišanje prič, ne predstavlja takšne kršitve pravil postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev o stvari.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – subjektivna nepristranskost
Od t.i. objektivne nepristranskosti sodišča je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega (naravnega) sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se prav tako domneva. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo; zato ne more biti hkrati „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
ZKP člen 70, 70/2, 70/5, 157, 157/1, 203.URS člen 22, 29.
odvzem prostosti - čas odvzema prostosti v drugi državi - privedba k preiskovalnemu sodniku - zaslišanje - pripor - odreditev pripora - obvezna formalna obramba - zagovornik - odvetnik - odvetniški kandidat - pravica do izjave v postopku
Čas odvzema prostosti v Nemčiji, od koder je bil obdolženec pripeljan na slovensko sodišče, se ne všteva v enomesečni pripor, pač pa se v primeru morebitne obsodilne obsodbe všteje v izrečeno kazen.
Kljub temu, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje izpovedoval o duševnih bolečinah zaradi skaženosti zaradi postoperativne brazgotine, takšne njegove navedbe niso bile objektivizirane z ugotovitvami izvedenca medicinske stroke. Prav tako pa v zvezi s tem ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi takšna ugotovitev sodišča nasprotovala podanemu izvedenskemu mnenju.
vzročna zveza - telesne bolečine - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - podlage odškodninske odgovornosti - teorija adekvatne vzročnosti
Če določeno ravnanje tudi s stališča naravne vzročnosti ne more biti vzrok določeni škodi, potem seveda tudi o pravni vzročnosti ne moremo govoriti. Vprašanje, ali obstaja naravna vzročnost pa je dejansko vprašanje in v okviru tega sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili (revizijsko sodišče pa je na te ugotovitve vezano - tretji odstavek 370. člena ZPP), da je 60% tožnikovih zdravstvenih težav posledica slabega zdravstvenega stanja pred nesrečama, 25% pa posledica nesreče iz leta 1997. In ker te težave niso posledica škodnega dogodka (prometne nesreče z dne 1.1.1998), sta sodišči druge in prve stopnje pri ugotavljanju obsega nepremoženjske škode pravilno upoštevali le tisti obseg zdravljenja in posledic, ki ga je mogoče pripisati škodnemu dogodku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23903
ZKP člen 219, 371, 371/1-8, 420, 420/2.KZ člen 310, 310/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksplozivov - hramba orožja
Hramba orožja, kot ena od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja po 310. členu KZ, se nanaša na vse vrste orožja, naštetega v prvem odstavku tega člena.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nelojalnost - zmotna uporaba materialnega prava - meritorna odločitev vrhovnega sodišča
Nelojalnost ravnanja se presoja glede na okoliščine, zlasti glede na možnosti za lojalno ravnanje, ki jih je imela določena oseba. V postopku ugotovljena dejstva kažejo na to, da je A.A.B. pomagala protifašistični koaliciji in se pri tem osebno izpostavljala nevarnostim. Pomoč protifašistični koaliciji je bila tolikšna, da je glede na omejene možnosti, ki jih je imela za odpor zoper nacistično oblast, domneva nelojalnosti ovržena.
pripor - odreditev pripora - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - koluzijska nevarnost - odločitev sodišča o pritožbi - nasprotje med izrekom in razlogi - vpliv na zakonitost
Če senat sodišča prve stopnje ugotovi, da je podan le eden od pripornih razlogov, ki jih navaja sklep o odreditvi pripora, bo ob delni ugoditvi pritožbi izpodbijani sklep o odreditvi pripora spremenil tako, da bo zoper osumljenca pripor odredil le iz tega pripornega razloga.
SZ člen 20, 117, 123.ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 371. ZPPčlen 196, 377, 378.
razveljavitev prodajne pogodbe za stanovanje - sklenitev prodajne pogodbe s tožnikom - čas vložitve tožbe - zastaranje terjatve - splošni zastaralni rok - uveljavljanje zastaranja - enotno in nujno sosporništvo - dovoljenost revizije - sklenitev najemne pogodbe
Pri ugotavljanju, ali je tožena stranka uveljavljala zastaranje (ne pa prekluzije), je treba presoditi njene tovrstne trditve z vidika, ali je v njih vsaj omenjen ali nakazan, bodisi izrecno bodisi opisno, zastaralni rok za vložitev tožbe oziroma ali obstaja kakšna povezava z morebitnimi predhodnimi argumenti v zvezi zastaranja. Če sta tožena dva enotna in nujna sospornika je dovolj, da ugovarja zastaranje le eden od njiju.
Pojav obsojenca na oškodovančevem dvorišču s pištolo, ob izrečenih besedah oškodovancu, da naj se "mirka" on in pes, predstavlja ravnanje, zaradi katerega se je oškodovanec utemeljeno počutil ogroženega.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zlorabe postopka
Če prosilec za azil ne predloži nobenih listin, s katerimi tujec po določbi Zakona o tujcih - 75. člen dokazuje istovetnost in zato identitete prosilca ni mogoče ugotoviti, je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje 1. odstavka 27. člena Zakona o azilu.