Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo ne more spremeniti dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je delavec lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (ker je spoštoval konkurenčni dogovor, itd.). In obratno - delodajalec bo od delavca, ki ne spoštuje konkurenčne klavzule, lahko zahteval dogovorjeno odškodnino ne glede na to, ali pride do spora o zakonitem prenehanju delovnega razmerja in ne glede na odločitev v takšnem sporu (ter pravici do nadomestila plače).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Odsotnost direktorja tožene stranke z naroka za glavno obravnavo ni bila opravičena, zato je sodišče pravilno sprejelo sklep, da bo narok opravilo v odsotnosti pravilno in pravočasno vabljene tožene stranke. Ker ravnanje sodišča niti v zvezi z vabili niti v zvezi z obravnavo ni bilo nezakonito, ni podlage za ugotovitev, da toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZDR (1990) člen 61, 61/3, 100, 100/1, 100/1-5.ZZVZZ člen 81, 82.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bolniški stalež
Delavec dokazuje upravičeno odsotnost z dela zaradi bolezni s potrdilom o začasni nezmožnosti za delo, izdanim na podlagi določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - odločba sodišča prve stopnje - Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar
Presoja utemeljenosti pritožbe po 32. členu ZDSS-1 se ne nanaša na odločbe sodišč prve stopnje - v tej zadevi na odločbi upravnega sodišča. Neenotna sodna praksa bi bila podana le v primeru, če bi Vrhovno sodišče Republike Slovenije ali sodišča druge stopnje Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar v zvezi z istimi ali podobnimi zdravstvenimi omejitvami kot pri tožnici uporabila drugače ali ga ne bi uporabila, ker bi štela, da je nezakonit ali neustaven. Tega pa pritožba ne zatrjuje, saj izhaja iz tega, da je Samoupravni sporazum nezakonit po tožničini oceni in ne po že opravljeni presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali višjih sodišč v drugih podobnih primerih.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - zavarovanje na podlagi opravljanja dejavnosti - zahteve za opravljanje dejavnosti
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v invalidskem postopku zavarovancev, zavarovanih na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti, ugotavlja le, ali so zaradi ugotovljenih zdravstvenih omejitev še sposobni opravljati svojo registrirano dejavnost oziroma opravljati svojo dejavnost v polnem časovnem obsegu. Zato so za ugotovitev invalidnosti takšnega zavarovanca bistvene tudi dejanske zahteve za uspešno opravljanje dejavnosti.
Sklicevanje sklepa o podaljšanju pripora na izkazanost utemeljenega suma bodisi v pravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave ali v pravnomočni obtožnici je za obrazložitev takšnega sklepa povsem zadostno, saj je obstoj utemeljenega suma z enim ali drugim procesnim aktom ugotovljen. Sodišče mora v teh fazah postopka le preizkusiti, ali so še podani razlogi za pripor.
denacionalizacija - prekluzivni rok - vrnitev nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine
Enoletni rok iz 26. člena novele ZDen-B se je iztekel 7.11.1999, zato je predlagateljica z dne 30.11.1999 vloženo zahtevo za plačilo odškodnine po noveliranem 26. členu ZDen zamudila materialnopravni prekluzivni rok.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23892
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 96.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi, če je oškodovancu škoda poravnana
Če je oškodovancu zavarovalnica vso škodo povrnila, je odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v takšnem primeru opredeljen kot dolžnost plačila državi, saj obsojenec ne more ostati obogaten.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela odločitve o tožbenem zahtevku - zavrženje revizije
Revident ima lahko pravni interes za revizijsko izpodbijanje pravnomočne sodbe pritožbenega sodišča le glede tistega dela, ki predstavlja njegov neuspeh v pravdi. To konkretno pomeni, da je dovoljenost revizije po kriterijih iz drugega odstavka 367. člena ZPP odvisna od vrednosti zavrnilnega dela pravnomočne končne sodbe.
ZDen člen 2, 2/2, 6, 6/2, 19, 32, 42, 42/3, 61, 62.ZUS-1 člen 73, 73/1, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - predlagalna narava denacionalizacijskega postopka - vezanost na zahtevek stranke
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine kot oblika nadomestnega premoženja ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije, temveč jo lahko pristojni organ določi le v primeru, da se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta oziroma je lahko v določenih primerih (tako kot v obravnavanem primeru grajenega javnega dobra) celo izključena. Tudi odškodnina v višini tržne vrednosti ni dopustna oblika denacionalizacije. Denacionalizacija je sicer proces, ki ima namen poprave krivic, storjenih s podržavljenjem premoženja, vendar v skladu z narodno-gospodarskimi zmožnostmi in po postopku in na način ter v obliki, ki jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. ZDen namreč ne temelji na institutih civilnega prava, zato v postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava. Tako se tudi oblike, višina, način in izračun odškodnine v denarju ali v vrednostnih papirjih v postopkih denacionalizacije ugotavljajo in določajo po točno določenih pravilih, določenih v ZDen in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih ter v skladu z uveljavljeno sodno prakso.
denacionalizacija - nadomestno zemljišče ali odškodnina - nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa
Glede na izrecno določbo 11. odstavka 27. člena ZDen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni zavezanec za vračilo zemljišč kot nadomestnih zemljišč v primerih iz 3. točke 19. člena ZDen, ko je nepremičnina izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23936
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 234b, 234b/1.ZIS člen 7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - organiziranje denarnih verig - zakonski znaki kaznivega dejanja - pomoč pri organiziranju denarnih verig - kraj storitve kaznivega dejanja
Po določbi prvega odstavka 234.b člena je kazniv tisti storilec, ki organizira, sodeluje ali pomaga pri organizaciji take igre ali dejavnosti, to je denarne verige. Za drugi dve izvršitveni obliki ni nujno, da mora storilec neposredno sodelovati ali pomagati ustanovitelju ali (začetnemu) organizatorju igre, ampak zadošča, da s svojim aktivnim ravnanjem odločilno prispeva k nadaljnjemu odvijanju (razširjanju) take igre ali dejavnosti. Samo navadni soigralci niso kaznivi. Pridobivanje udeležencev v denarno verigo na območju naše države je prepovedano, ne glede na to v kateri državi je sedež organizacije, ki vodi denarno verigo, in ne glede na to ali je v tej državi organiziranje denarnih verig dovoljeno ali ne.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da vsebina izvedenih dokazov ne potrjuje očitka obsojencu, da je že pred sklenitvijo vseh spornih poslov načrtoval, da izposojenih zneskov ne bo vrnil, predstavljajo nedopustno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Tožba je bila zavrnjena, ker tožeča stranka (obrtnik - miner) v zvezi s svojim zahtevkom za nabavo večjega števila vžigalnih sredstev (1000 kosov električnih kapic) v upravnem postopku ni predložila projektne dokumentacije, ki je podlaga za ugotovitev, da je za izvajanje del potrebno tako število (18/2 člen zakona).
denacionalizacija - dvojno državljanstvo - uporaba določb Zakona o državljanstvu FLRJ
Pridobitev avstrijskega državljanstva med 28.8.1945 in 4.12.1948 ni povzročila samodejne izgube državljanstva FLRJ. Za dvojne državljane nemške narodnosti je zato veljala novela ZDrž z dne 4.12.1948 enako kot za druge državljane nemške narodnosti.
Pred obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe mora sodišče opraviti preizkus popolnosti in razumljivosti tožbe oziroma preizkus procesnih predpostavk.
ZKP člen 299, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 304, 304/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje
Če je obsojenec sodeloval v skupini, ki je skušala preprečiti uradno dejanje in sicer tako, da je s svojim osebnim avtomobilom namenoma zaparkiral policijsko vozilo, da ni moglo odpeljati, je uresničil vse zakonske znake kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje po prvem odstavku 304. člena KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23900
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 27, 29, 29/1, 181, 181/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - meje kazenske odgovornosti in kaznivosti udeležencev - spolno nasilje
Pomagač je kazensko odgovoren le v mejah svojega naklepa, ki je obstajal v času storitve kaznivega dejanja in ki obsega zavest in voljo (pomagača) glede lastnega prispevka v sklopu tujega kaznivega dejanja. Vnaprejšnji dogovor med storilcem in pomagačem o združitvi moči za storitev kaznivega dejanja je sicer možen, ni pa nujna sestavina krivdnega odnosa pomagača.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnik za gradnjo sporne ograje v času odreditve inšpekcijskega ukrepa ni imel nobenega upravnega dovoljenja, čeprav bi ga moral imeti. Kot primarna sankcija za nedovoljen poseg v prostor je določena odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja (1. odstavek 73. člena ZUN), zgolj, kadar ta sankcija ni možna, se lahko poseg sanira na drugačen način. Predmet presoje je ograja in betonski robnik, pri odstranitvi katerih pa ne gre za poseg v prostor, kjer ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Zato ne pride v poštev izrek inšpekcijskega ukrepa po 2. odstavku 73. člena ZUN).