pravica do odgovora - objava v tisku - odklonilni razlog
Pravica do odgovora je namreč sestavni del dialoga, ki ga je treba omogočiti tistemu, o katerem je bila načeta določena tematika ob pogoju iz 26. člena ZMed. Objava odgovora ob izostanku odklonilnih razlogov je zato sestavni del medijske svobode.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23954
ZKP člen 120, 120/4, 371, 371/2, 372, 372-1.KZ člen 302, 302/1, 302/4.
pravice obrambe - vročanje - odločanje o dokaznem predlogu - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - odločba o kazenski sankciji
Obsojenec je z uporabo sile, usmerjene neposredno na policiste (ko je z vozilom zapeljal proti policistom, ki so mu zapirali pot), tem preprečil uradno dejanje (prijetje in privedbo obsojenca na policijo) in s takim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine je sprejemljiv samo v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Po presoji pritožbenega sodišča gre pri težko popravljivi škodi za neopredeljen pravni pojem, zaradi česar je treba v vsakem posameznem primeru ugotavljati dejstva in okoliščine, iz katerih je sklepati, da gre oziroma ne gre za takšno škodo, ki je za tožnika težko popravljiva.
pravni interes za tožbo - položaj stranke v postopku - predhodni preizkus tožbe - zavrženje
S prvostopnim, kakor tudi z drugostopnim upravnim aktom ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici ali pravni koristi, zato tožnica tudi ne izkazuje pravnega interesa za sprožitev predmetnega upravnega spora.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja nasilništva je kot dodaten element v razmerju do kaznivega dejanja ogrožanja varnosti potrebno, da se prestraši še kdo drug oziroma povzročitev prestrašenosti v družini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0010240
ZIZ člen 183.ZOR člen 103.
javna dražba - ničnost pogodbe - prodaja stvari v izvršbi - dogovor o najvišji ceni med kupcem in prodajalcem - nasprotovanje moralnim načelom - razlika med moralo in temeljnimi načeli obligacijskega prava - kogentne določbe ZIZ
Določbe 183. člena ZIZ o načinih prodaje stvari v izvršbi (ali z neposredno prodajo ali na javni dražbi) so kogentne.
Posameznega negativnega ravnanja ni mogoče vrednotiti kot nemoralnega, če ne obstaja širši družbeni konsenz, da je to ravnanje zavržno. Razlika med moralo in posameznimi načeli obligacijskega prava je v tem, da morala varuje splošne družbene vrednote, načela pa interese udeležencev konkretnega obligacijskega razmerja (pogodbenih strank). Zato je kršitev morale vedno v nasprotju s temeljnimi načeli, ne pa tudi obratno.
V pravočasni zahtevi za denacionalizacijo je vlagatelj navedel, da uveljavlja denacionalizacijo le po konkretno določeni in navedeni upravičenki. Naknadne dopolnitve oziroma razširitve zahteve na premoženje drugih upravičenk zaradi zamude prekluzivnega roka ni mogoče upoštevati.
azil - pravni interes za pritožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma
Če iz uradnih evidenc pristojnega organa izhaja, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku treh dni od samovoljne zapustitve vanj ni vrnil, se šteje, da prosilec za azil ne želi več zaščite v Republiki Sloveniji, njegova prošnja pa za umaknjeno (5. alineja 1. odstavka 42. člena ZAzil). Tožnikovo ravnanje (da se po zapustitvi hospitalizacije v bolnišnici ni vrnil v Center za tujce, kamor mu je bilo omejeno gibanje, niti v azilni dom, niti ni tožene stranke obvestil o svojem naslovu) je šteti za samovoljno zapustitev v smislu navedene določbe ZAzil, kar pomeni, da tožnik ne želi več zaščite v Republiki Sloveniji na podlagi 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil oziroma nadaljevanja sodnega odločanja s to pritožbo.
ZDen člen 6, 6/2, 19, 19/1-3, 32, 32/2, 42, 42/1, 62, 72.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - predlagalna narava denacionalizacijskega postopka - vezanost na zahtevek stranke
Denacionalizacijski postopek je predlagalni postopek, kar pomeni, da je organ, ki odloča o zahtevku za denacionalizacijo, tudi glede oblike denacionalizacije vezan na zahtevek stranke (126. člen ZUP 1986 v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDen, 62. člen ZDen) in ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je zahtevana. Obveznost postavitve zahtevka izhaja tudi iz prvega odstavka 42. člena ZDen, po katerem upravičencu v primeru ovir za vrnitev premoženja v last in posest pripada na njegovo zahtevo odškodnina v obveznicah.
ZDen člen 9, 12, 63, 63/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
denacionalizacija - vezanost na pravnomočno odločbo o državljanstvu
Denacionalizacijski organ, ki odloča o vračanju premoženja, je vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov in tega vprašanja v postopku denacionalizacije ne odpira oziroma o njem ne odloča. Zato v postopku denacionalizacije ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno državljanstvo. To je tožnici pojasnilo tudi sodišče prve stopnje.
Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Po 2. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbo zavrže, če je bila ta vložena prepozno ali prezgodaj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23938
ZKP člen 340, 340/1-1, 355, 355/1, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5.KZ člen 182, 182/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - branje izvedenskega mnenja - odmera kazni - slabotna oseba - zloraba slabotne osebe
Obramba je dolžna s konkretnimi navedbami izkazati vsaj določeno stopnjo verjetnosti, da bi predlagani in neizvedeni dokaz ustvaril dvom in vplival na presojo o obstoju odločilnega dejstva, glede katerega je sodišče sklepalo na podlagi že izvedenih dokazov.
ZUS-1 - revizija - pooblastilo za zastopanje - novo pooblastilo - dovoljenost revizije
Ker je pooblaščenec tožnice po tem, ko ga je sodišče s sklepom pozvalo, da predloži pooblastilo za vložitev revizije, v spis vložil staro pooblastilo, ki ne ustreza zakonski zahtevi iz 2. odstavka 95. člena ZPP, je revizija nedovoljena.
ZKP člen 15, 344, 344/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba obtožbe - pogoj za spremembo obtožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nov, dodatni dokaz je upravičeval spoznanje tožilca, da se je dejansko stanje, kot je bilo opisano v obtožnici, spremenilo in s tem je bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 344. člena ZKP za spremembo obtožnice.
Neogibnost pripora izhaja iz ugotovitve sodišča, da zoper obdolženca ne pride v poštev noben milejši ukrep, saj je mamila prodajal tudi v bloku, kjer živi, s kupci in dobaviteljem pa je kontaktiral tudi preko telefona.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - zaslišanje priče - zaslišanje s pomočjo tolmača - vpliv na zakonitost - domneva nedolžnosti
Čeprav priča na glavni obravnavi ni bila zaslišana s pomočjo tolmača, pa ta kršitev ni mogla in niti ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je izjavo, da ne bo pričala, dano v preiskavi ob prevajalki za portugalščino, na glavni obravnavi le potrdila in sicer v angleščini, ki jo po izjavi obsojenca (priča je bila njegova žena) razume, da se bo odpovedala pričanju, pa je povedala tudi obsojencu in zagovorniku.
Ker je bila tožnikova tožba vložena priporočeno po pošti po poteku z zakonom določenega roka, jo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 pravilno zavrglo.
obnova kazenskega postopka - zahteva za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - ponovna ocena dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti
Ponovna ocena dokazov, s katerimi je sodišče že razpolagalo, in predlaganje dokazov, ki so bili že zavrnjeni v rednem postopku, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče obnoviti kazenski postopek.