pravica do odgovora - objava v tisku - odklonilni razlog
Pravica do odgovora je namreč sestavni del dialoga, ki ga je treba omogočiti tistemu, o katerem je bila načeta določena tematika ob pogoju iz 26. člena ZMed. Objava odgovora ob izostanku odklonilnih razlogov je zato sestavni del medijske svobode.
Pravilna je odločitev o 50 % prispevku pešakinje k nastanku njene škode. Ob objektivni odgovornosti voznice avtomobila ni pogojev za oprostitev odgovornosti, saj sta obe udeleženki nesreče kršili prometne predpise, pojav pešakinje na vozišču pa tudi ni bil nepričakovan.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - upoštevanja družbenega konteksta
Grožnjo, silo in zvijačo državnega organa oziroma predstavnika oblasti po 5. členu ZDen je res treba pojmovati širše, v kontekstu takratnih družbenih razmer, zaradi česar odločanje po navedenem predpisu presega meje pravnih pravil o napakah volje.
Posredna državna prisila, ki je ustvarila takratno družbeno ozračje, pa sama po sebi še ne daje podlage za uporabo določbe 5. člena ZDen.
Po presoji pritožbenega sodišča gre pri težko popravljivi škodi za neopredeljen pravni pojem, zaradi česar je treba v vsakem posameznem primeru ugotavljati dejstva in okoliščine, iz katerih je sklepati, da gre oziroma ne gre za takšno škodo, ki je za tožnika težko popravljiva.
pravni interes za tožbo - položaj stranke v postopku - predhodni preizkus tožbe - zavrženje
S prvostopnim, kakor tudi z drugostopnim upravnim aktom ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici ali pravni koristi, zato tožnica tudi ne izkazuje pravnega interesa za sprožitev predmetnega upravnega spora.
Princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine je sprejemljiv samo v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
upravni spor - odpravljena odločba tožene stranke - revizija tožene stranke - pravni interes za revizijo
Revizija, ki jo vloži tožena stranka zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.
ZUS-1 - revizija - pooblastilo za zastopanje - novo pooblastilo - dovoljenost revizije
Ker je pooblaščenec tožnice po tem, ko ga je sodišče s sklepom pozvalo, da predloži pooblastilo za vložitev revizije, v spis vložil staro pooblastilo, ki ne ustreza zakonski zahtevi iz 2. odstavka 95. člena ZPP, je revizija nedovoljena.
ZDen člen 6, 6/2, 19, 19/1-3, 32, 32/2, 42, 42/1, 62, 72.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - predlagalna narava denacionalizacijskega postopka - vezanost na zahtevek stranke
Denacionalizacijski postopek je predlagalni postopek, kar pomeni, da je organ, ki odloča o zahtevku za denacionalizacijo, tudi glede oblike denacionalizacije vezan na zahtevek stranke (126. člen ZUP 1986 v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDen, 62. člen ZDen) in ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je zahtevana. Obveznost postavitve zahtevka izhaja tudi iz prvega odstavka 42. člena ZDen, po katerem upravičencu v primeru ovir za vrnitev premoženja v last in posest pripada na njegovo zahtevo odškodnina v obveznicah.
ZDen člen 9, 12, 63, 63/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
denacionalizacija - vezanost na pravnomočno odločbo o državljanstvu
Denacionalizacijski organ, ki odloča o vračanju premoženja, je vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov in tega vprašanja v postopku denacionalizacije ne odpira oziroma o njem ne odloča. Zato v postopku denacionalizacije ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno državljanstvo. To je tožnici pojasnilo tudi sodišče prve stopnje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - zaslišanje priče - zaslišanje s pomočjo tolmača - vpliv na zakonitost - domneva nedolžnosti
Čeprav priča na glavni obravnavi ni bila zaslišana s pomočjo tolmača, pa ta kršitev ni mogla in niti ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je izjavo, da ne bo pričala, dano v preiskavi ob prevajalki za portugalščino, na glavni obravnavi le potrdila in sicer v angleščini, ki jo po izjavi obsojenca (priča je bila njegova žena) razume, da se bo odpovedala pričanju, pa je povedala tudi obsojencu in zagovorniku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23938
ZKP člen 340, 340/1-1, 355, 355/1, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5.KZ člen 182, 182/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - branje izvedenskega mnenja - odmera kazni - slabotna oseba - zloraba slabotne osebe
Obramba je dolžna s konkretnimi navedbami izkazati vsaj določeno stopnjo verjetnosti, da bi predlagani in neizvedeni dokaz ustvaril dvom in vplival na presojo o obstoju odločilnega dejstva, glede katerega je sodišče sklepalo na podlagi že izvedenih dokazov.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja nasilništva je kot dodaten element v razmerju do kaznivega dejanja ogrožanja varnosti potrebno, da se prestraši še kdo drug oziroma povzročitev prestrašenosti v družini.
azil - pravni interes za pritožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma
Če iz uradnih evidenc pristojnega organa izhaja, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku treh dni od samovoljne zapustitve vanj ni vrnil, se šteje, da prosilec za azil ne želi več zaščite v Republiki Sloveniji, njegova prošnja pa za umaknjeno (5. alineja 1. odstavka 42. člena ZAzil). Tožnikovo ravnanje (da se po zapustitvi hospitalizacije v bolnišnici ni vrnil v Center za tujce, kamor mu je bilo omejeno gibanje, niti v azilni dom, niti ni tožene stranke obvestil o svojem naslovu) je šteti za samovoljno zapustitev v smislu navedene določbe ZAzil, kar pomeni, da tožnik ne želi več zaščite v Republiki Sloveniji na podlagi 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil oziroma nadaljevanja sodnega odločanja s to pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0010240
ZIZ člen 183.ZOR člen 103.
javna dražba - ničnost pogodbe - prodaja stvari v izvršbi - dogovor o najvišji ceni med kupcem in prodajalcem - nasprotovanje moralnim načelom - razlika med moralo in temeljnimi načeli obligacijskega prava - kogentne določbe ZIZ
Določbe 183. člena ZIZ o načinih prodaje stvari v izvršbi (ali z neposredno prodajo ali na javni dražbi) so kogentne.
Posameznega negativnega ravnanja ni mogoče vrednotiti kot nemoralnega, če ne obstaja širši družbeni konsenz, da je to ravnanje zavržno. Razlika med moralo in posameznimi načeli obligacijskega prava je v tem, da morala varuje splošne družbene vrednote, načela pa interese udeležencev konkretnega obligacijskega razmerja (pogodbenih strank). Zato je kršitev morale vedno v nasprotju s temeljnimi načeli, ne pa tudi obratno.
V pravočasni zahtevi za denacionalizacijo je vlagatelj navedel, da uveljavlja denacionalizacijo le po konkretno določeni in navedeni upravičenki. Naknadne dopolnitve oziroma razširitve zahteve na premoženje drugih upravičenk zaradi zamude prekluzivnega roka ni mogoče upoštevati.
Neogibnost pripora izhaja iz ugotovitve sodišča, da zoper obdolženca ne pride v poštev noben milejši ukrep, saj je mamila prodajal tudi v bloku, kjer živi, s kupci in dobaviteljem pa je kontaktiral tudi preko telefona.
tržna inšpekcija - varstvo potrošnikov - uveljavljanje garancije brez garancijske izjave - obveznost proizvajalca oziroma uvoznika
Proizvajalec oziroma uvoznik se ne reši z zakonom določene odgovornosti, če se kupec odloči uveljavljati garancijo preko prodajalca. Po presoji revizijskega sodišča je v prvi vrsti zavezan zagotoviti popravilo in vzdrževanje izdelka proizvajalec oziroma uvoznik, na kar kaže tudi določba 2. odstavka 18. člena ZVPot, po kateri proizvajalec oziroma uvoznik ni rešen svoje obveznosti niti tedaj, če garancijski list ni bil izdan ali ni bil izročen potrošniku.
V postopku za izrek ničnosti upravne odločbe se ne ugotavlja dejansko stanje na novo oziroma ponovno. Kršitev materialnega prava ne predstavlja zakonskega razloga za izrek ničnosti pravnomočne odločbe, če taka kršitev ni v izrecni zakonski določbi označena kot razlog za ničnost.