ZDavP-1 člen 406. ZDDPO člen 7, 9, 10, 11, 12, 12/1.
davek iz dohodkov od premoženja – investicijska vlaganja ali najemnina – davek od dobička – stroški stanovanja, ki niso povezani s poslovanjem – knjigovodske listine – računovodski standardi – zamudne obresti – odločba ustavnega sodišča
Odločbo ustavnega sodišča U-1-356/02 je treba po presoji vrhovnega sodišča upoštevati tudi v tem primeru, ne glede na določbo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču. V obravnavanem primeru je sicer prvostopna sodba glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 s 1.1.2007 postala pravnomočna, ker pa je bila pritožba vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, bi po presoji revizijskega sodišča in njegovi ustaljeni sodni praksi (sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 1148/2003, X Ips 1330/2003, X Ips 1311/2003, X Ips 1373/2003 in X Ips 1275/2004) v primeru, če ne bi uporabilo prej navedene odločbe ustavnega sodišča, taka odločitev ne bila v skladu z načelom pravne države. Glede na strogost upoštevanja verodostojnih knjigovodskih listin, ki morajo biti sestavljene ob nastanku poslovnega dogodka in z vsebino, kot jo določa SRS 21, se ob nepredložitvi same listine oziroma neverodostojnosti listine zaradi kršitve pravil SRS 21 po presoji revizijskega sodišča potrebnosti zatrjevanih oziroma uveljavljanih stroškov niti ne ugotavlja. Ker je torej zakonodajalec med samim upravnim sporom razveljavljeno določbo ZDDPO že nadomestil z novo določbo, uveljavljani odhodki pa niso bili priznani niti po 1. odstavku 12. člena ZDDPO niti ne bi bili po ZDDPO-C in Pravilniku, razveljavitev dela 12. člena ZDDPO po presoji revizijskega sodišča, na kar pazi po uradni dolžnosti, ni učinkovala na zakonitost odločitve upravnih organov in sodišča prve stopnje.
ZUS-1 člen 22, 22/3, 75, 75/3.ZPP člen 350, 350/2. ZUS člen 72, 72/4. ZGO člen 33a.ZGO-1 člen 191. ZUN člen 54, 54/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - nadomestna gradnja - poseg v služnost poti
Vprašanje, ali prihaja do širitve služnosti ali ne ter vprašanje ugotavljanja morebitne škode na služečem zemljišču, ne moreta biti predmet tega postopka, temveč le postopka pred sodiščem splošne pristojnosti. V tem upravnem sporu je odločilo le, ali so bili za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo dejansko izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določajo materialni predpisi.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti - dokazno breme - aktivno ravnanje v korist slovenskega naroda
Nelojalnost kot pravno nedoločen pojem je kot takšen del materialnega prava, katerega uporabo revizijsko sodišče preizkusi tudi po uradni dolžnosti.
ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1. ZUP (1986) člen 164, 164/1. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 14.
denacionalizacija nezazidanih stavbnih zemljišč - dokazna moč javne listine - oddaljenost od priključka na javno vodovodno omrežje
Glede na vsebino in izdajatelja imajo potrdila komunalnih organizacij dokazno moč javnih listin v smislu 1. odstavka 164. člena ZUP (1986).
skrbništvo - odvzeta poslovna sposobnost - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - položaj stranke v postopku - priznanje položaja stranke z interesom - bližnji sorodnik
Sposobnost biti stranka v upravnem postopku je procesna predpostavka in pogoj za vodenje upravnega postopka, pa tudi upravnega spora. Status stranke v postopku postavitve skrbnika se presoja po materialnem pravu, ki ga mora uporabiti upravni organ. Po določbi 216. člena ZZZDR se postopek za postavitev skrbnika osebi, kateri je odvzeta opravilna sposobnost, začne po uradni dolžnosti, zato je stranka v upravnem postopku oseba, kateri je treba postaviti skrbnika, kot stranka z interesom v upravnem postopku pa sodeluje tudi oseba, ki je določena za skrbnika. Center za socialno delo v postopku za postavitev skrbnika lahko upošteva tudi mnenja in stališča najbližjih sorodnikov, ki pa zaradi tega še ne pridobijo statusa stranke tega upravnega postopka. Zato je napačno stališče, da imajo najbližji sorodniki tudi položaj stranke v postopku postavitve skrbnika njihovemu sorodniku.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v 2. odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji, to je življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred njo proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS19336
ZPP člen 343, 343/3, 352.
azil - prenehanje ukrepa omejitve gibanja - pravni interes za pritožbo
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora in tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku. Tožniku je omejitev gibanja prenehala, zato so prenehali pravni učinki izpodbijanega sklepa. Odločbe oziroma sklepa, ki nima več pravnih učinkov, ni mogoče odpraviti. Ker je izkazani pravni interes procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka, v tem pritožbenem postopku pa ta ni izkazan, po presoji pritožbenega sodišča pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - poroka s tujim državljanom - poroka z državljanom FLRJ
Z uveljavitvijo ZDrž dne 5.7.1946 je bila uveljavljena določba 2. odstavka 35. člena, ki je določala, da tuja državljanka, ki se je omožila z državljanom FLRJ po 6.4.1941, z omožitvijo ni pridobila državljanstva FLRJ, pridobila pa ga je lahko z naturalizacijo po 2. odstavku 9. člena tega zakona.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - rok za pritožbo - pravni pouk - skrajšani postopek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - sprememba sodbe
Od stranke, zlasti če gre za prava neveščo osebe, se ne more zahtevati, da preverja, ali je pravni pouk v sodni odločbi pravilen, oziroma ali jo morebiti sodišče glede tega zavaja. Zato se mora v takem primeru upoštevati rok iz pravnega pouka, če je le ta daljši od zakonskega roka.
Sodišče druge stopnje ne sme dejstev, ki so začetni členi v postopku dokazovanja, na podlagi lastne presoje ugotoviti drugače (kot jih je sodišče prve stopnje) in na taki podlagi v nadaljnjih fazah sklepanja ugotavljati odločilna in pomembna dejstva.
Okoliščine, da obdolženec redno in prekomerno uživa alkohol, da se njegove grožnje in agresivnost stopnjujejo ter da je osumljen dveh kaznivih dejanj nasilništva, ko naj bi fizično napadel in grozil z nožem trem oškodovancem, upravičujejo pripor obdolženca kot neogibno potreben ukrep, čeprav obdolženec doslej še ni bil kaznovan.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23821
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 420, 420/2.KZ člen 217, 217/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - goljufija - goljufivi namen - razlogi o odločilnih dejstvih
Sostorilstvo pri kaznivem dejanju goljufije je podano tudi, če je obsojenka za drugega obsojenca nagovarjala oškodovanko, naj mu posodi denar, ki ji ga bo zagotovo v kratkem času vrnil, sicer ji ga bo vrnila sama, pri tem pa je vedela, da soobsojenec denarja ni imel namena vrniti, sama pa tudi ni imela namena zanj vrniti denarja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - lažja izvedba postopka - več sporov glede istega škodnega dogodka
Utemeljena je delegacija drugega sodišča, kjer med istimi strankami že poteka pravdni postopek, ki ima podlago v istem škodnem dogodku.
zaslišanje obtoženca - zagovor - pisni zagovor - pravice obrambe - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - presoja pritožbenih navedb
Če je obdolženčev "pisni zagovor" na glavni obravnavi prebrala njegova zagovornica, tak način podajanja "zagovora" ni skladen z zakonom in ga ni mogoče šteti za zagovor.
azil - pravni interes za pritožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma
Če iz uradnih evidenc pristojnega organa izhaja, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku treh dni od samovoljne zapustitve vanj ni vrnil, se šteje, da prosilec za azil ne želi več zaščite v Republiki Sloveniji, njegova prošnja pa za umaknjeno (5. alineja 1. odstavka 42. člena ZAzil). Tožnikovo ravnanje (da se po zapustitvi hospitalizacije v bolnišnici ni vrnil v Center za tujce, kamor mu je bilo omejeno gibanje, niti v azilni dom, niti ni tožene stranke obvestil o svojem naslovu) je šteti za samovoljno zapustitev v smislu navedene določbe ZAzil, kar pomeni, da tožnik ne želi več zaščite v Republiki Sloveniji na podlagi 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil oziroma nadaljevanja sodnega odločanja s to pritožbo.
Princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine je sprejemljiv samo v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
CZ (1995) člen 144, 144/1, 144/2, 144/4. ZUS člen 72.ZUS-1 člen 85, 85/2, 91.
naknaden obračun carinskega dolga - nezakonit vnos blaga - etikete za peneče vino
Ker blago ni bilo predloženo carinskemu organu, je nastal carinski dolg na podlagi 1. odstavka 144. člena CZ in sicer v trenutku nezakonitega vnosa blaga v carinsko območje RS. Glede na to, da je tožeča stranka to blago nedvomno pridobila in z njim razpolagala, je carinski dolžnik na podlagi 4. odstavka 144. člena CZ.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - upoštevanja družbenega konteksta
Grožnjo, silo in zvijačo državnega organa oziroma predstavnika oblasti po 5. členu ZDen je res treba pojmovati širše, v kontekstu takratnih družbenih razmer, zaradi česar odločanje po navedenem predpisu presega meje pravnih pravil o napakah volje.
Posredna državna prisila, ki je ustvarila takratno družbeno ozračje, pa sama po sebi še ne daje podlage za uporabo določbe 5. člena ZDen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0010240
ZIZ člen 183.ZOR člen 103.
javna dražba - ničnost pogodbe - prodaja stvari v izvršbi - dogovor o najvišji ceni med kupcem in prodajalcem - nasprotovanje moralnim načelom - razlika med moralo in temeljnimi načeli obligacijskega prava - kogentne določbe ZIZ
Določbe 183. člena ZIZ o načinih prodaje stvari v izvršbi (ali z neposredno prodajo ali na javni dražbi) so kogentne.
Posameznega negativnega ravnanja ni mogoče vrednotiti kot nemoralnega, če ne obstaja širši družbeni konsenz, da je to ravnanje zavržno. Razlika med moralo in posameznimi načeli obligacijskega prava je v tem, da morala varuje splošne družbene vrednote, načela pa interese udeležencev konkretnega obligacijskega razmerja (pogodbenih strank). Zato je kršitev morale vedno v nasprotju s temeljnimi načeli, ne pa tudi obratno.
ZKP člen 15, 344, 344/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba obtožbe - pogoj za spremembo obtožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nov, dodatni dokaz je upravičeval spoznanje tožilca, da se je dejansko stanje, kot je bilo opisano v obtožnici, spremenilo in s tem je bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 344. člena ZKP za spremembo obtožnice.