ZKP člen 218, 371, 371/1-8, 371/1-11, 395, 395/1.URS člen 36.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - nedotakljivost stanovanja - vstop v stanovanje brez odredbe sodišča - potrdilo o vstopu - hišna preiskava - zaseg predmetov - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja navedb pritožbe
Zaradi opustitve izdaje potrdila o vstopu v stanovanje po drugem odstavku 218. člena ZKP vstop ni bil nezakonit oziroma ni postal nezakonit zaradi take opustitve.
povrnitev nepremoženjske škode - pešec in motorno vozilo - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - objektivna odgovornost voznika - deljena odgovornost - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Ob upoštevanju objektivne odgovornosti voznice in njene premajhne skrbnosti pri vožnji (glede na njeno seznanjenost z okoliščino, da pešci pogosto prečkajo cesto na tistem delu, kjer se je nato zgodila prometna nesreča), tožnikov prispevek k nastanku škode, ki je ne glede na vinjenost, predvsem v nepravilnem prečkanju cestišča izven prehoda za pešce, ne more presegati 30 %.
denacionalizacija - določanje pravnega statusa in dejanskega stanja premoženja ob podržavljenju - stavbno ali kmetijsko zemljišče
Navodilo se lahko uporabi le kot tehnični pripomoček za ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ko sta pravni status premoženja in njegovo dejansko stanje ob podržavljenju že ugotovljena in se na tej podlagi, ob uporabi za posamezno tako ugotovljeno vrsto in stanje premoženja določenih meril, oceni oziroma izračuna vrednost podržavljenega premoženja. Ne more pa se, tako kot to zmotno zatrjujeta tožnici, na podlagi posameznih meril, v konkretnem primeru iz 11. člena Navodil, kot samostojna pravna podlaga določiti drugačno pravno in statusno vrsto podržavljenih zemljišč, kot je bila ta določena po zemljiškoknjižnih podatkih oziroma z akti o podržavljenju ali z drugimi akti in predpisi iz časa podržavljenja, kot jih je v dosedanjem poteku denacionalizacije opredelila sodna praksa.
objava popravka - televizijska oddaja - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina in dolžina popravka
Določila 6. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da presoja nesorazmernosti pomeni le presojo količine (vrstic) besedila obvestila in popravka. Že sama opredelitev popravka iz četrtega odstavka 26. člena ZMed kaže, da mora presoja izhajati iz vsebinskega izhodišča in ne (samo) količine.
Sodišče druge stopnje je televizijsko obvestilo obravnavalo kot celoto, presodilo pa je, da slikovnemu in glasbenemu delu obvestila ni mogoče pripisati takšnega pomena, da bi bil zaradi njiju besedilni del obvestila kakorkoli krajši. Sodišče se je res osredotočilo predvsem na količinsko primerjavo, vendar pa je treba upoštevati, da je primerjava toliko bližja količinski primerjavi, kolikor daljše je besedilo (tako sodba VS RS opr. št. II Ips 190/2002). Konkretno besedilo obvestila je razmeroma dolgo in pravilna uporaba pravnega standarda sorazmernosti popravka zato narekuje zlasti tudi upoštevanje njegove dolžine oziroma že sam obseg obvestila za presojo sorazmernosti narekuje predvsem "količinski" pristop.
ukrep tržnega inšpektorja - reklamacija potrošnika - opravljanje storitev - nepravilna oprava storitve - uničenje ali poškodba blaga - zmanjšanje uporabnosti blaga - plačilo odškodnine v višini drobnoprodajne cene novega proizvoda
Nepopravljive poškodbe, ki so trajno in očitno skazile videz oblačila (temni madeži na sprednjem, izrazito vidnem delu oblačila), namenjenega vsakodnevni rabi, je šteti za uničenje oblačila, saj za nošnjo ni več primerno. Zato je potrebno uporabiti 40. člen ZVPot, ki določa, da mora podjetje ob uničenju proizvoda, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo, potrošniku plačati odškodnino v višini drobnoprodajne cene novega proizvoda. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnica neupravičeno zavrnila potrošnikovo zahtevo po povrnitvi zneska za plačano blago, obstoj napake pa je bil z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu in izvedeniškim mnenjem nedvomno dokazan, so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 71. člena ZVPot za izdajo odločbe, s katero je tožena stranka tožnici odredila, naj ugodi potrošnikovi zahtevi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - razlogi za revizijo - zavrženje revizije
Revizija je izredno pravno sredstvo. ZPP določa omejitve zanjo tako glede odločb, ki jih je dopustno z njo izpodbijati, kot tudi glede razlogov, ki jih je mogoče z njo uveljavljati. V premoženjskopravnih sporih revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT, kar je sedaj 4.172,93 EUR in revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/1.
ZUS-1 - pooblastilo za vložitev revizije - nedovoljene revizija
Če odvetnik v času vložitve revizije in tudi v roku za vložitev revizije, to je 30 dni po prejemu prvostopne sodbe, ni imel veljavnega pooblastila za vložitev revizije, revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže.
ZOR člen 113, 132, 210, 210/4.ZD člen 142, 142/1.SZ člen 122.
prodajna pogodba - nameravana prodaja - smrt prodajalca - vrnitev danega - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Toženka mora v vsakem primeru vrniti vtoževani znesek. Tako pri razveljavitvi kot pri razvezi pogodbe je treba prejeto vrniti, obveznost vrnitve pa obstaja tudi takrat, kadar za prejeto ni podlage: ali zato, ker se podlaga ni uresničila, ali zato, ker je pozneje odpadla. To pomeni, da bi bila toženka dolžna prejeto vrniti tudi v primeru, če bi pravočasno uveljavljala okoliščine o neobstoječem pravnem poslu.
spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - sprememba zakona (ZIZ-E)
Vrhovno sodišče je v več kompetenčnih sporih poudarilo, da lahko spremenjene zakonske določbe o pristojnosti veljajo le za nove izvršilne predloge. Tudi v sedaj obravnavanem kompetenčnem sporu vrhovno sodišče poudarja, da nova določba četrtega odstavka 35. člena ZIZ o tem, da tudi pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev prevlada pristojnost sodišča, ki je krajevno pristojno za izvršbo na nepremičnino, lahko velja le v tistih izvršilnih zadevah, v katerih je bilo to novo ali dodatno izvršilno sredstvo predlagano po uveljavitvi ZIZ-E.
pravice obrambe - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni sklep - sprememba dokaznega sklepa - izvedenstvo - odreditev drugega izvedenca
Sklep o zavrnitvi dokaznega predloga je sklep procesnega vodstva, ki ne postane pravnomočen, zato ni ovir, da ga sodišče kasneje ne bi spremenilo ali preklicalo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dolžnik delavec pristojnega sodišča
Dejstvo, da je ena od strank postopka izvršbe - dolžnica - zaposlena na sodišču, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
Pooblastilo, v katerem je izrecno navedeno, da je odvetnik pooblaščen tudi za vložitev revizije, je bilo odvetniku podeljeno dne 26.10.2007, kar pomeni, da je bilo pooblastilo dano po preteku roka za vložitev revizije. Po presoji vrhovnega sodišča to pomeni, da odvetnik v času vložitve revizije dne 3.10.2007 in tudi v roku za vložitev revizije, ki se je iztekel istega dne, ni imel veljavnega pooblastila za vložitev revizije.
sodne takse - oprostitev plačila - predložitev listin, pomembnih za odločitev o predlogu
Brez relevantnih listin, ki jih je prosilec dolžan na podlagi 3. odstavka 13. člena ZST predložiti ob prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče ne more odločiti pozitivno. V pritožbi predloženih listin ni možno upoštevati.
nezakonit dokaz - nadzor telekomunikacij - obdolženec - privilegirana priča
Okoliščina, da je bilo odkrito obsojenčevo sodelovanje v hudodelski združbi ob pogovoru z bratom, ne predstavlja kršitve zakona, saj obsojenčev brat v tem postopku ni priča, temveč obdolženec, zato ne more imeti statusa privilegirane priče.
ZOR člen 156, 156/3, 200, 200/1.ZPP člen 243.URS člen 72.ZVO člen 5, 9, 10.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti - imisije zaradi povečanega prometa - dokazovanje z izvedencem
Presoja višine odškodnine.
Določba 243. člena ZPP nalaga sodišču izvedbo dokaza z izvedenci v postopku določitve odškodnine zaradi kršitve pravic osebnosti takrat, ko duševne bolečine zaradi imisij povečanega prometa, ki presegajo tolerančni prag, prerasejo v duševne bolečine zaradi okvare zdravja, torej v znižanje življenjske aktivnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24072
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-4.KZ člen 3, 182, 182/1, 183, 183/1, 183/2.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - spolni napad na slabotno osebo - slabotna oseba - otrok - časovna veljavnost kazenskega zakona
Določba prvega odstavka 182. člena KZ, po kateri se presoja kvalifikatorna okoliščina slabotne osebe, se nanaša tako na njeno prizadetost na duševnem področju kot tudi na nemoč v fizičnem smislu. V vsakem posameznem primeru je treba ugotoviti dejstva in okoliščine, na podlagi katerih se opravi presoja tega zakonskega znaka, načeloma pa ni mogoče izključiti možnosti, da je otrok, ki še ni dosegel starosti 15 let (prej 14 let), tudi slabotna oseba.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004226
ZKP člen 81, 143, 143/1, 315, 364, 371, 371/1-8, 371/1-11.KZ člen 256, 256/1, 256/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zbiranje osebnih podatkov s strani sodišča - razlogi o odločilnih dejstvih - neskladje pisno izdelane sodbe z izvirnikom - zapisnik o glavni obravnavi - popravek zapisnika - kršitev kazenskega zakona - ponarejanja listin - listina - alternativno kaznivo dejanje - stek kaznivih dejanj
Za listino je bistveno, da je na njej izražena neka misel oziroma neki podatki, to značilnost pa ima lahko tudi fotokopija (tako overjena kot neoverjena).
Pri alternativnih kaznivih dejanjih je stek izključen že po sili zakona, vendar obsojenec, ki je hranil krivo javno listino in uporabil krivo listino (fotokopijo krive listine, ki jo je hranil), ni storil več alternativnih oblik kaznivega dejanja ponarejanja listin, temveč je hranil oziroma uporabil različne listine.
Tožnica, ki od l. 1987 dela v ZR Nemčiji, dejansko ne živi v Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva R. Slovenije po 1. odst. 40. čl. ZD.