OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0010546
ZOR člen 148, 148/1, 148/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravni naslov - pridobitni način – izbrisna tožba – stvarna legitimacija – pogodbeno razmerje – zavezovalni posel – razpolagalni posel
Pomembno je, da je tožnica v tem postopku s tožbo zahtevala od tožencev izstavitev listine za vknjižbo njene lastninske pravice na parcelah, vpisanih v vl. št. 57. k.o. ... in da se v oporo uveljavljanemu zahtevku ni sklicevala na morebitno originarno pridobitev zatrjevane pravice, temveč je obstoj slednje utemeljevala s pravnoposlovno (obligacijskopravno) podlago. Zato bi lahko tožnica s takim svojim zahtevkom zoper tožence kot zemljiškoknjižne lastnike uspela le, če bi bila v pogodbenem razmerju z njihovim pravnim prednikom, ki bi se njej zavezal opraviti razpolagalni posel. Vendar je bila tožnica v pogodbenem razmerju le z izročevalcema, od katerih je po izročilni pogodbi z dne 3.4.1991 prevzela med drugim tudi nepremičnino, ki je predmet tega spora. Pravkar navedena izročilna pogodba, ki zavezuje k izročitvi sporne nepremičnine tožnici le izročevalca kot pogodbeni stranki (in ki tudi nista doslej izposlovala vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja glede sporne nepremičnine), pa ni zavezovalni posel in s tem pravni naslov, ki bi tožnico upravičeval zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine (izvedbo razpolagalnega posla) od tožencev oziroma njihovega pravnega prednika, s katerimi ni v nobenem obligacijskopravnem razmerju.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskem mnenju, izpovedi tožnika ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tako bolečinsko obdobje, prestane neugodnosti v času zdravljenja, trajanje in intenzivnost prestanega strahu, starost tožnika v času škodnega dogodka, trajno posledico škodnega dogodka in njihovo odražanje ter vplivanje na tožnikovo vsakdanje življenje, kot vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno izpostavlja.
ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - medsosedska pomoč - pravna oseba kot naročnik del - brezplačno opravljanje dela
ZPDZC v 7. členu določa aktivnosti, ki predstavljajo izjemo od opravljanja dela na črno, med njimi medsosedsko pomoč, katera mora po 8. členu ZPDZC imeti kumulativno izpolnjene sledeče pogoje: 1. gre za opravljanje dela med sosedi, 2. med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, 3. med njimi ni sklenjene pogodbe in 4. delo je opravljeno brez plačila. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo zakon, ko je ugotovilo, da so "sosedi" v smislu ZPDZC lahko le fizične osebe, medtem ko je iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru razvidno, da je naročnik pravna oseba. Nadalje medsosedsko pomoč izključuje tudi dejstvo, da delo ni bilo opravljeno brez plačila, saj je prvostopno sodišče ugotovilo, da plačilo za delo še ni bilo dogovorjeno, nikakor pa ni šlo za brezplačno opravljanje dela.
postopek o prekršku - odločbe - sodba - sestavine sodbe - sklep - odredba - zavarovanje izvršitve - določitev kraja prebivanja do pravnomočnosti odločbe
Odločitev o določitvi kraja prebivanja do pravnomočnosti sodbe je meritorna odločitev in bi morala biti sestavni del sodbe, s katero je bila storilcu izrečena stranska sankcija izgona tujca iz države; možno je sicer tudi, da bi bilo o tem odločeno z naknadnim sklepom, nikakor pa ne z odredbo.
sodna poravnava - pogodbena ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini - veljavnost sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - podpis sporazuma - zastopnik glavnega dolžnika in zastavni dolžnik kot ena in ista osebe
Za veljavnost sporazuma po 251.c členu ZIP, v katerem ista oseba nastopa v dvojnem svojstvu (kot zakoniti zastopnik glavnega dolžnika in kot zastavni dolžnik), nista nujno potrebna dva podpisa te osebe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj, in zadevajo celotno sodišče. Okoliščina, da je tožena stranka sodnica sodišča prve stopnje, mednje ne spada. Višje sodišče v Mariboru je dovolj veliko, da je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki, mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve sodnika.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost - uporaba varnostnega pasu - prepoved reformatio in peius - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - tarifiranje odškodnine
Sodišče tožnikovega na 25 % ocenjenega prispevka zaradi ne uporabe varnostnega pasu pri končnem izračunu prisojene odškodnine ni upoštevalo. Neupoštevna je tožnikova revizijska graja razlogov o prispevku, ker bi upoštevanje teh trditev lahko rezultiralo le v škodo tožnika kot edinega revidenta.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZVet-1 člen 23, 27, 87, 87/1-19. Pravilnik o veterinarski oznaki zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanju šarže in certificiranju člen 7. Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora člen 21.
Pristojni uradni veterinar ima po 87. členu ZVet-1 ne le pravico, pač pa dolžnost, da odredi uničenje živil v prometu že v primeru, če niso označena in nimajo veterinarskih potrdil (19. točka prvega odstavka), zato vrhovno sodišče zavrača tožnikove navedbe v pritožbi, da bi lahko veterinar uporabil milejše ukrepe z manjšo "gospodarsko" škodo, saj bi s tem kršil določbe ZVet-1, četudi so tožnikove navedbe o neoporečnosti pršutov resnične.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor zaradi lažnega obvestila o bombi na sodišču
Okoliščine, na katere se v oporo svojemu predlogu sklicuje predlagatelj (ni zanemarljivo, da v obravnavanem primeru v tej vlogi ne nastopa nobena izmed strank postopka, temveč pristojno sodišče), ne morejo vplivati na t.i. subjektivno neodvisnost sodnika (sodnikov), ki se kaže v osebnem prepričanju v vsaki zadevi in se domneva.
V obrazložitvi predloga ni izkazan obstoj okoliščin, ki bi mogle vzbuditi utemeljen dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23947
ZKP člen 181, 181/1-4, 248, 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 244, 244/1.
preiskava - ustavitev preiskave proti volji državnega tožilca -utemeljen sum - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvedenstvo - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja
Če se izvedenec finančne stroke sklicuje na veljavno zakonodajo, to še ne pomeni, da je podal mnenje o pravnih vprašanjih, o katerih odloča izključno sodišče.
dokazni postopek - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu
Obramba je dokazni predlog za neposredno zaslišanje izvedenca vezala na predhodno ugotovitev, ali je oškodovanka poškodbe lahko dobila v pretepu z drugo žensko. Ker pretep oškodovanke ni bil ugotovljen, predlagani dokaz ni bil več pravno relevanten in za obsojenca očitno ni mogel biti uspešen. Zagovornik na glavni obravnavi ni več vztrajal pri neposrednem zaslišanju izvedenca in je soglašal s tem, da se njegov pisni izvid in mnenje prebere, v taki procesni situaciji pa se sodišče ni bilo dolžno izrekati o dokaznem predlogu in navajati razloge, zakaj ga ni sprejelo.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Revizija proti sklepu je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne sodi med take sklepe.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3. ZVCP člen 84, 84/7, 84/8.ZPP člen 39, 41, 367, 367/2, 377, 378.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost - motorno vozilo in pešec - prispevek oškodovanca - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce - nepričakovanost in neprepričljivost dogodka - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega dela - zavrženje revizije
Voznikova vožnja ni bila proti predpisom in trčenja s pešcem ni mogel preprečiti. Vendar prihod pešca na vozišče v obravnavanem primeru ni bil nepričakovan dogodek, zato je voznik motornega vozila deloma (do 70 %) prost odgovornosti.