javni vzgojnoizobraževalni zavod - višina osnovne plače - izobrazba
Samo če delavec nima niti pedagoško-andragoške izobrazbe niti strokovne izobrazbe, kar se zahteva s predpisi, mu pripada 85% osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen (14. člen ZPDJVZ). Ker tožnik nima z zakonom določene strokovne izobrazbe, ima pa predpisano pedagoško-andragoško izobrazbo, mu za delovno mesto, na katero je razporejen, pripada 90% osnovne plače. Ker zakon za učitelja osnovne šole določa kot ustrezno samo visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, visokošolska izobrazba neustrezne smeri za delavca pomeni, da nima ustrezne strokovne izobrazbe in mu posledično zato pripada 90% plače za delovno mesto, na katerega je razporejen.
Sklepčnost tožbenega zahtevka ni samo podlaga za izdajo zamudne sodbe, ampak mora za uspešnost s tožbenim zahtevkom njegova utemeljenost vedno izhajati iz navedb v tožbi.
ZOR člen 361, 379, 379/1, 388.ZPP člen 360, 360/1. ZPPSL člen 31, 31/2, 31/4, 36, 36/1, 45, 60, 60/1, 60/2, 71, 71/1, 111, 111/3. Zakon o izvršilnem postopku člen 251c, 251c/2, 251d, 251d/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – presoja pritožbenih navedb – poprava tožbene navedbe – prisilna poravnava – pravica do ločenega poplačila – zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - odstop s hipoteko zavarovane terjatve – zavarovanje denarne terjatve na podlagi sporazuma strank – sklep o odreditvi zavarovanja na podlagi sporazuma strank – učinek potrjene prisilne poravnave na zastavno pravico, pridobljeno v postopku zavarovanja – vpis prenosa hipoteke v zemljiško knjigo med postopkom prisilne poravnave - učinek postopka prisilne poravnave na postopek izvršbe – učinek postopka prisilne poravnave na postopek zavarovanja - zastaranje – judikatna terjatev - pretrganje zastaranja
Ker je bila terjatev tožeče stranke zavarovana z zastavno pravico in te zastavne pravice ni dobila z izvršbo v zadnjih dveh mesecih pred izdajo sklepa o začetku prisilne poravnave, potrjena prisilna poravnava tožene stranke nanjo ni imela pravnega učinka.
Določbe 111. člena ZPPSL se za postopek prisilne poravnave ne uporabljajo, ker je vpliv prisilne poravnave na postopke izvršb in zavarovanj posebej urejen v 36. členu ZPPSL (primerjaj prvi odstavek 71. člena ZPPSL) .
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - plačilo zavarovalnine - odškodnina - pobeg rib - odločanje sodišča po prostem preudarku - določitev (sporne) količine rib po prostem preudarku
Pravilo iz 216. člena ZPP omogoča, da sodišče (po opravljenem dokaznem postopku) v postopku ugotavljanja dejstev poda kvantitativno (številčno) oceno dane (s tožbenim zahtevkom terjane) količine (denarja ali nadomestnih stvari), o kateri ima na podlagi izvedenih dokazov le kvalitativno predstavo. Sicer pa obravnavani preudarek sodišča ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke glede zbiranja procesnega gradiva in stranke ne razbremenjuje dolžnosti navajati vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke (sodba in sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 250/2005 z dne 11. 5. 2006).
ZPIZ-1 člen 143. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VI, 2/VII, 2/XI, 2/XI-2.
telesna okvara - invalidnina - parni organi
Tudi v primeru širše opredelitve in priznavanja odstotka telesnih okvar parnih organov po 2. točki XI. poglavja Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar, ki bi zajel tudi parne dele telesa, bi lahko priznali 10 % povečanje telesne okvare le takrat, če bi se s Sporazumom priznana izguba ali funkcijska motnja nanašala na parni del telesa (kot celoto) in bi Sporazum za takšen del telesa priznal določen procent telesne okvare - ne pa v primeru, ko je procent telesne okvare priznan le za okvaro posameznega organa v delu telesa, brez posebnega priznanja določenega procenta okvare še zaradi funkcijskih ali drugih motenj dela telesa oziroma okvare dela telesa (kot celote).
pokojnina v tuji državi - slovenska pokojnina - pravica do izbire pokojnine
V skladu s 1. odstavkom 177. člena ZPIZ-1 lahko zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, uživa le eno od njih po lastni izbiri. Ta določba velja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnine tudi v drugi državi, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij (2. odstavek 177. člena ZPIZ-1). Zavarovanec, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, na podlagi 177. člena ZPIZ-1 ne more več uspešno uveljaviti enake pravice v Republiki Sloveniji.
V pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije mora stranka navesti odločbe sodišč, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost prakse sodišč druge stopnje. Zgolj pavšalnega zatrjevanja neenotne sodne prakse Vrhovno sodišče ne more upoštevati.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študent - delo preko študentskega servisa - rok za sodno varstvo
Uveljavljanje obstoja delovnega razmerja, ker naj bi v razmerju, ki sta ga stranki uredili z medsebojnim sporazumom (pogodbo), obstajali elementi delovnega razmerja, pomeni uveljavljanje obstoja pogodbe o zaposlitvi. Dokler (delovno) razmerje še traja, bi delavec lahko na podlagi 3. odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v 1. in 2. odstavku 204. člena ZDR, zahteval od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, bi tožnica morala uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena ZDR.
ZDSS-1 člen 30, 34.ZPP člen 347, 347/2.URS člen 25.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - ustavna pravica do pravnega sredstva - odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje
Na podlagi 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 velja načelo prepovedi razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz tega načela izhaja, da lahko sodišče druge stopnje izvaja tudi dokaze, ki so jih stranke predlagale, pa na prvi stopnji niso bili izvedeni. Navedeno velja tudi za izvajanje dokazov po uradni dolžnosti (34. člen ZDSS-1). Če je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, če bi bilo mogoče višino terjatve natančneje ugotoviti z izvajanjem dodatnih dokazov na obravnavi na sodišču druge stopnje in če dokazi kažejo, da ni pogojev za odpis dolga, ni bilo pogojev za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1. Zmotna pravna presoja sodišča prve stopnje in sklicevanje na ustavno pravico do pravnega sredstva, češ, da bi naj bila s spremembo dejanskega stanja kršena navedena pravica strank, ne moreta biti razloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
ZTPDR člen 23, 23/1, 58, 59, 63, 81, 81/2. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji (1998) člen 95.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - pristojnost za disciplinske kršitve direktorja - sestava disciplinske komisije - opredelitev disciplinske kršitve - opis kršitve v zahtevi za uvedbo postopka in disciplinski odločbi - odsotnost z disciplinske obravnave - zaslišanje in vabljenje kot stranka - primopredaja poslov
Morebitne kršitve določb postopka v disciplinskem postopku pri delodajalcu se v sodnem postopku presojajo z vidika zmotne uporabe materialnega prava in ne z vidika kršitev določb postopka. Tožničin ugovor, da ni bila vabljena na disciplinske obravnave osebno kot stranka, ki bo zaslišana, ne predstavlja kršitve določb o disciplinskem postopku. Opis hujše kršitve delovne obveznosti brez posebne in dodatne določitve okoliščin in pogojev iz 3. odstavka 58. člena ZTPDR v splošnem aktu delodajalca, ne predstavlja bistvene pomanjkljivosti pri opredelitvi hujše kršitve - takšne, da bi zaradi tega celo odpadla možnost disciplinskega sankcioniranja. Za opredelitev pristojnosti disciplinskega organa, ki odloča o disciplinski odgovornosti direktorja, ni odločilen status direktorja v času disciplinskega postopka temveč, ali je očitano kršitev storil kot direktor ali po tem. Disciplinski organ, in tudi sodišče, so vezani na opis kršitve, ki se delavcu očita v postopku in mora biti navedena že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. Pri tem so nepomembne manjše nedoslednosti ali razlike pri opisu dejanj, saj od delodajalca ni mogoče zahtevati tiste natančnosti, ki se zahteva od sodišča. Nepomembno je tudi, če disciplinski senat ob razglasitvi odločitve ni točno navedel opisov dejanj vseh očitanih kršitev. Splošna dolžnost bivšega direktorja ali delavca po koncu dela oziroma razporeditvi na drugo delovno mesto je predati dokumentacijo v zvezi z dosedanjo funkcijo oziroma delom ali vsaj sporočiti, kje se ta dokumentacija nahaja in s tem omogočiti normalno nadaljevanje opravljanja dela. Gre tudi za dolžnost delavca, da obvešča delodajalca o bistvenih okoliščinah v zvezi z delom ali delovnimi sredstvi. V razmerju med delavcem in delodajalcem to predstavlja splošno zahtevo po vestnem izpolnjevanju delovnih obveznosti, za katero ni potrebno, da je izrecno določena ali navedena v opisu delovnega mesta ali v pogodbi o zaposlitvi.
Ker je tožnik že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v tuji državi in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
Najožja sorodstvena razmerja stranke ali njenega zakonitega zastopnika s sekretarko sodišča lahko vzbujajo pri strankah subjektivni dvom v nepristranskost sodišča. Zato predstavljajo tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - denarno nadomestilo - delo s skrajšanim delovnim časom
Tožnica je pričela delati s skrajšanim delovnim časom 5.5.2003. Do takrat je njena delovna obveznost, kljub odločbi ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti, znašala še poln delovni čas, in bi ji moral delodajalec tudi plačevati polno plačo, če ne bi imela od tožene stranke (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) priznane začasne nezmožnosti za delo (od 24.2.2003 do 30.4.2003) in s tem pravice do denarnega nadomestila. Ob taki ugotovitvi, da bi tožnica bila upravičena do polne plače, je v primeru zadržanosti od dela zaradi bolezni upravičena tudi do polnega denarnega nadomestila. Dejstvo, da je dobila dokončno priznane pravice iz invalidskega zavarovanja nekaj prej, kot je pričela delati s skrajšanim delovnim časom, ob ugotovitvi, da je lahko realizirala pravice iz invalidskega zavarovanja šele, ko je dejansko pričela z delom s krajšim delovnim časom, na njeno pravico do polnega denarnega nadomestila zaradi zadržanosti od dela zaradi bolezni ne vpliva.
ZPIZ člen 94, 94/1-2, 122, 122/1-1, 139, 140, 140/1, 140/2.
invalid - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev - zavezanec za plačilo nadomestila
Za presojo o tem, kdo je dolžan plačevati nadomestilo plače za čas čakanja delovnemu invalidu, ki mu je bila priznana pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma zaposlitev, je odločilno, ali gre za delodajalca z manj kot petimi zaposlenimi. Pri tem se upošteva čas ob nastanku invalidnosti (II. ali III. kategorije).
Ker je tožnik že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v tuji državi in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - ustavna pravica do socialne varnosti
Tožnik prejema pokojnino od tistega nosilca socialnega zavarovanja, kateremu je pretežni del svoje zavarovalne dobe plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje. Bolj ugodna ureditev, ki jo slovenski zakon priznava svojim državljanom, pa je posebna pravica, ki le-tem zagotavlja višjo stopnjo socialne varnosti. Tako zagotavljanje socialne varnosti, urejeno s posebnim zakonom (ki poleg tega ureja pod določenimi pogoji tudi pravice do socialne varnosti drugih, bivših vojaških oseb, ne samo državljanov RS), ni v nasprotju z ustavno pravico do socialne varnosti, niti mu ni mogoče očitati neenake oziroma diskriminacijske obravnave.
Ugotovitev invalidnosti s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Avstriji v primeru izpolnitve dela pokojninske dobe pri tem nosilcu zavarovanja ni obvezujoča za toženo stranko (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije). Zato je tožena stranka tožnikovo pravico do invalidske pokojnine utemeljeno presojala po določbah ZPIZ.
Odločitev delodajalca o razporeditvi delavke na delovno mesto v drugem kraju zaradi potreb dela in vztrajanje pri tej razporeditvi dokler je ni sodišče pravnomočno razveljavilo, ne pomeni protipravnega posega v delavkine osebnostne pravice, zaradi katerega bi ji bilo mogoče priznati denarno odškodnino.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Določba drugega odstavka 96. člena ZDR, ki določa obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev, pride v poštev le takrat, če obveznost izdelave programa ni podana že glede na določbe prvega odstavka tega člena, torej glede na ugotovljeno število presežnih delavcev v krajšem časovnem obdobju. Ker je glede na določbe 99. člena ZDR program razreševanja presežnih delavcev formalni akt s predpisano vsebino, zgolj dejansko preverjanje možnosti drugih zaposlitev za tožnika in obveščanje sindikata o nameravanih odpovedih ter razlogih zanje navedenega programa ni moglo nadomestiti.
Tožena stranka bi se lahko razbremenila obveznosti plačila nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja le, če bi dokazala, da je tožnik za določena obdobja prikrajšanja zaradi toženkinega neplačevanja plače nadomestil izpadli dohodek z drugimi dohodki iz naslova dela.