Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča (drugi odstavek 41. člena ZPP). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da ima navedba zgolj ene, skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta pa ima po pravnem mnenju, sprejetem na Občni seji Vrhovnega sodišča RS 16.12.1993, za posledico nedovoljenost revizije.
Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja.ZOR člen 66.
pogodba z navideznim kupcem
V obravnavanem primeru je šlo za posla s tako imenovanima "slamnatima" kupcema (pravice do brezplačnega uživanja). V takih primerih gre za tri udeležence pogodbenega razmerja: prodajalca, resničnega kupca in navideznega kupca. Resnični kupec noče (iz špekulativnih, ali pa tudi iz pravno in moralno povsem neoporečnih razlogov) ali ne more (na primer zato, da ne bi presegel nekoč Šv prejšnji socialistični ureditviĆ še dopusten obseg premoženja) skleniti kupne pogodbe. Zato sklene kupno pogodbo (v interesu resničnega kupca) navidezni kupec. Položaj prodajalca je pri tem lahko: 1) prodajalec lahko za dogovor med resničnim in navideznim kupcem sploh ne ve; 2) lahko za dogovor med resničnim in navideznim kupcem ve, vendar hoče le pogodbo z navideznim kupcem, samo z njim hoče biti v pogodbenem razmerju; in 3) lahko za dogovor med resničnim in navideznim kupcem ve in je njegova volja, da je njegov sopogodbenik resnični kupec. V prvih dveh primerih prodajna pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem nikakor ni navidezna - ker namreč ni soglasne volje pogodbenikov o tem, da so njune izjave volje navidezne. Le v tretjem primeru je pogodba navidezna, in le v tem primeru se lahko pojavi vprašanje obstoja vzporedne prodajne pogodbe, namreč prikrite prodajne pogodbe med prodajalcem in resničnim kupcem.
Tožnik, ki kot vojaška oseba ni živel v R Sloveniji od sredine avgusta 1992 do 4.10.1991, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva. Kot vojaška oseba se je bil dolžan podrediti odredbam vojaških organov.
Podlaga tožbenega zahtevka v tej zadevi je pogodba. Toženec se proti takšnemu zahtevku lahko uspešno ubrani le tako, da dokaže, da pogodba ni veljavna ali pa da je obveznost prenehala.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - krivdna odgovornost - opustitev dolžnega nadzorstva - pes - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Po pravnih pravilih paragrafa 1320 ODZ je za škodo, ki jo je povzročila žival, načeloma odgovarjal tisti, ki je bil žival dolžan nadzorovati. Njegova odgovornost je krivdna, ekskulpira pa se, če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo živali.
Policijsko poročilo ni nedovoljen dokaz; s tem, da ga je sodišče izpostavilo v podkrepitev odločilnih dejstev, ugotovljenih na podlagi izpovedb prič, pa tudi ni kršilo pravic obrambe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24066
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/2, 164, 164/2, 215, 215/6, 220, 371, 371/1-8, 372, 372-1.KZ člen 196, 196/1.
kršitev kazenskega zakona - predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - zaseg predmetov - pravica do zasebnosti - ogled - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nadaljevano kaznivo dejanje - neupravičen promet z mamili - obstoj kaznivega dejanja - pregled prevoznih sredstev - kolektivno kaznivo dejanje - preiskava vozila - pooblastila policije
Pregled prevoznega sredstva obsega vizualno kontrolo in izključuje odpiranje, preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje raznih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno.
Storilec izvrši eno (kolektivno) kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ z enim ali več izvršitvenimi dejanji, ki so našteta alternativno.
ZP-1 člen 59, 59/3, 136, 136/1-2, 156, 156/1-3.URS člen 31.ZKP člen 10, 10/1.
zahteva za sodno varstvo - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - hitri postopek - kršitev materialnih določb zakona
Odločena stvar je (tudi) v okviru postopka o prekršku procesna ovira za ponovno obravnavanje zadeve in zavezuje tako sodišče kot prekrškovni organ, ne glede na to, ali ta v zadevi odloča v hitrem postopku ali nastopa kot predlagatelj rednega sodnega postopka.
Če so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe le glede dela tožbenega zahtevka, bo sodišče izdalo zamudno sodbo po prvem odstavku 318. člena ZPP le glede tega dela zahtevka. O preostalem delu bo v skladu s tretjim odstavkom istega člena odločilo s sodbo, s katero bo tožbeni zahtevek zavrnilo. Po sistemu afirmativne litiskontestacije, ki je uveljavljen po mnenju večjega dela teorije in prakse, se pasivnost tožene stranke (neodgovor na tožbo) ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. To pomeni tudi, da mora tožnik že v tožbi (saj ga sodišče v primeru nesklepčnosti tožbenega zahtevka ne bo pozivalo s sklepom na popravo tožbe) navesti vso dejansko podlago tožbe, ki utemeljuje uveljavljani tožbeni zahtevek v celoti, torej tudi glede njegove višine. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Postopek za izdajo zamudne sodbe je pisen postopek, v katerem se ne izvajajo dokazi in ne opravi obravnava. Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
pridobitev - pogoji - državljan druge republike - prijavljeno stalno prebivališče na dan plebiscita v R Sloveniji
Državljan druge republike, ki dne 23.12.1990 v Sloveniji ni imel prijavljenega stalnega prebivališča ne izpolnjuje enega izmed pogojev, ki jih za pridobitev državljanstva določa 40. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Če policija pri operativnem delu naključno opazi storilca kaznivega dejanja oziroma mu sledi, ne gre za ukrep tajnega opazovanja in sledenja, za katerega bi bila potrebna odredba oziroma odobritev.
Udeležba obsojenca, ko je upravljal osebni avtomobil, v katerem je soobsojenca pripeljal v gozd na kraj, kjer je bilo skrito mamilo, stražil do njegove vrnitve z mamilom, nato pa ga je spet odpeljal, pomeni objektivno sodelovanje pri izvršitvenih dejanjih prenašanja mamila in s tem sostorilstvo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24039
ZP-1 člen 2, 2/2, 22, 22/2, 156, 156-5.ZP-1 člen 10.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - tuje vozniško dovoljenje - meje sankcioniranja prekrškov - prepoved uporabe vozniškega dovoljenja
Imetniku tujega vozniškega dovoljenja se stranska sankcija kazenskih točk ni smela izreči, kasnejša sprememba predpisa pa na odločanje nima vpliva, saj se za storilca uporabi zakon ali predpis, ki je zanj milejši; zato mu sodišče tudi ne more izreči sankcije prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
prosta presoja dokazov - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog tudi v primerih, v katerih ugotovi, da je nadaljnje izvajanje dokazov odveč, ker je določeno relevantno dejstvo že ugotovljeno z izvedenimi dokazi.
pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče oceni, da predlagani dokaz ni pravno relevanten, saj se tudi v primeru uspeha pri dokazovanju odločitev sodišča ne bi spremenila, dokazni predlog zavrne.
ZP-1 člen 22, 22/3.ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.URS člen 14.
voznik začetnik - razlaga zakona - enakost pred zakonom - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Status voznika začetnika je vezan na vožnjo tiste kategorije vozil, za katero je voznik vozniško dovoljenje pridobil pred manj kot dvemi leti, ne pa tudi za druge kategorije vozil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0010238
OZ člen 323.ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZPP člen 286, 339, 339/1.
pritožba - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prenovitev (novacija) - razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev
Opustitev plačila posameznih obrokov kupnine ne zadošča za presojo, da je bila sklenjena darilna in ne prodajna pogodba. Sprememba pravne narave (že sklenjene) pogodbe v izpolnitveni fazi ni mogoča.
dovoljenost revizije - sklep o razveljavitvi odločitve o podrejenem zahtevku - zavrženje revizije
Ker je revizija dovoljena samo zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi se postopek pravnomočno konča, revizija zoper sklep o razveljavitvi dela sodbe o podrejenem zahtevku (ki je nujna posledica ugoditve primarnemu zahtevku) ni dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23955
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 215, 215/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - zatajitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen - vrnitev stvari
Kaznivo dejanje zatajitve je izvršeno, ko si storilec protipravno prilasti zaupane tuje premične stvari. Mogoče ga je storiti samo naklepno, ni pa potreben obarvani naklep glede protipravne prilastitve stvari.