Pravilno je pravno stališče, na katerem temelji izpodbijani sklep, da je namreč določba 4. odstavka 202. člena ZKP - po kateri se sme pritožba zoper sklep o odreditvi pripora vložiti v 24 urah, ko je bil sklep izročen priprtemu - izjema od splošne določbe 4. odstavka 120. člena ZKP, da se rok za vložitev pravnega sredstva računa od zadnje vročitve.
Telegramska neobrazložena revizija ni nepopolna revizija (1. odst. 351.čl.v zvezi s 399.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). Zato vložitev obrazložitve v tridnevnem roku iz 3. odst.
113.čl. ZPP ne more imeti za posledico podaljšanje roka za revizijo iz 1. odst. 382.čl. ZPP. Preizkus izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje na podlagi take revizije obsega samo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10.tč.2. odst. 354.čl. ZPP in pravilno uporabo materialnega prava, na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Revizijsko sodišče pa ne upošteva navedb v obrazložitvi revizije, vloženi sicer v roku iz 3. odst. 113.čl. ZPP, a po preteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije iz 1. odst. 382.čl. ZPP.Enako že v objavljenemu pravnemu mnenju občne seje VS RS.
Premoženje bivših obrtnih zadrug je premoženje v družbeni lastnini in ne v zadružni lastnini v smislu znanih lastnikov. Zato je zadruga, ki ima v svojem premoženju nacionalizirano premoženje, denacionalizacijski zavezanec za vrnitev nepremičnine.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti ter strah - povrnitev bodoče škode
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo za pretrpljene in bodoče telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti ter strah.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - neznano vozilo - vzročna zveza
Tožnik zatrjuje, da je objektivno nevarno situacijo po svoji krivdi povzročilo neznano motorno vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti po njegovem voznem pasu. Strah in podzavestna reakcija naj bi povzročila, da je močno zavrl, nakar je vozilo odneslo izven cestišča. Od tu naprej pa je vse stvar dokazovanja vzročne zveze med načinom vožnje nasproti vozečega neznanega vozila z nastalo nesrečo in škodo. Le ustrezne dejanske ugotovitve lahko podpro (ali ovržejo) tožnikovo tožbeno tezo. Te pa so na podlagi ocene izvedenskih mnenj in izpovedi prič take, da ni dokazano, da bi voznik neznanega motornega vozila pripeljal tožniku nasproti po njegovem voznem pasu in da zavornih sledi, ki se na policijski skici prometne nesreče na tem voznem pasu nahajajo, ni pustilo omenjeno neznano vozilo.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (1945) člen 2, 2-a, 2-b. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije člen 221-a.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - smrt obdolženca - ustavitev postopka
Ker je obsojeni A.V. umrl pred izrekom izpodbijane sodbe, česar sodišče prve stopnje sicer ni vedelo, je s svojo odločitvijo objektivno kršilo paragraf 221.a Zakonika o sodnem kazenskem postopanju, ki je določal, da sodišče vsake stopnje takoj ustavi postopek, ko izve in ugotovi obdolženčevo smrt.
Če carinski zavezanec blaga, za katero se je po 50. čl. CZ obvezal, da ga bo v roku 1 leta in v vrednosti, ki bo najmanj 50% večja od uvožene, izvozil, tega ne izvozi, carinski organ na podlagi ugotovitve, da blago v roku in vrednosti ni bilo izvoženo, po uradni dolžnosti obračuna carino in druge carinske dajatve.
Če je tožena stranka v skladu z napotili sodbe, s katero je bila odpravljena njena prejšnja odločba, odpravila prvostopno odločbo - lokacijsko dovoljenje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, je ravnala v skladu z 62. členom ZUS in stranka s tožbo ne more uspeti.
Zakon o prekrških ne obvezuje organa, ki vodi postopek o prekršku, da bi moral vnaprej obveščati obdolženca in njegovega zagovornika o vseh procesnih dejanjih, ki jih namerava opraviti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Ob velikem številu tožnikov, glede katerih pa se razlogi za uporabo določbe 68. člena ZPP ne zatrjujejo, bi predlagana delegacija ne bila niti smotrna niti tehtna - četudi se pri tem zanemari razpravljanje o njeni utemeljenosti samo glede tožnika F. B. Sodišče, ki je postopek za delegacijo sprožilo, naj najprej presodi smotrnost ločitve pravde, ki se na omenjenega tožnika nanaša. Šele ločena pravda bi nato mogla biti predmet delegacije po določbi 68. člena ZPP.
Tožena stranka z izpodbijano odločbo (2. točka) spreminja prvostopno odločbo, ki jo je že s 1. točko izreka te odločbe odpravila. Odprava prvostopne odločbe in odločitev o stvari, že tako pomeni, če so vse dejanske okoliščine ugotovljene, spremembo odločbe v smislu 243.
člena ZUP. Toda za tako odločitev je treba v obrazložitvi odločbe navesti pravno in dejansko podlago. Dejanska podlaga mora seveda izhajati iz predloženih upravnih spisov, pravna podlaga pa je lahko v konkretnem primeru podana v 91. členu ZGO.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov stvari - stopnja krivde - prekoračitev hitrosti
Znak STOP ne predstavlja tako absolutnega imperativa, da bi voznika na prednostni cesti lahko v vsakem slučaju postavljal v položaj, ki bi apriorno izključeval, ali le v manjši meri zmanjševal njegov prispevek k nesreči in škodi.
priprave na glavno obravnavo - umik obtožnega predloga - oškodovanec
Sodišče je kršilo določilo 1. odstavka 60. člena ZKP, ker pred izdajo sklepa, s katerim je zavrglo obtožni predlog, oškodovancev ni obvestilo, da je pristojni državni tožilec odstopil od pregona in ju ni poučilo o pravici do prevzema pregona.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 4, 5, 6, 7.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD
Kaznivo dejanje po 7.tč. 3.čl. ZKLD ni podano z izvrševanjem propagande proti FLRJ, niti s takšnim izvršitvenim dejanjem ni podano kakšno drugo kaznivo dejanje.
status civilnega invalida vojne - priznanje statusa
Osebi, ki je bila za bolezen, prebolelo v času vojne, zdravljena na vse takrat možne načine, in v postopku ni dokazala, da ji je bilo zaradi konkretnega vojnega dogodka zdravljenje onemogočeno, se kronični obstruktivni bronhitis kot posledica prebolele pljučnice med vojno, ne more upoštevati kot podlaga za priznanje statusa civilnega invalida vojne (2. člen ZCI).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - zagovornik
1) Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 2) Zagovornik po uradni dolžnosti ni imel pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Zakon o urejanju naselij pogojuje izdajo lokacijskega dovoljenja le s poprejšnjimi soglasji pristojnih organov, organizacij in skupnosti, ki so predpisana z zakoni.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 3, 3-3, 3-6, 3-9, 13, 13/1.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper narod in državo - ovajanje (denunciranje) - poskus - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Z določbo 1.odst. 13.čl. ZKND/1945 je bil inkriminiran poskus vseh kaznivih dejanj po ZKND/1945 neglede na njihovo težo in neglede na to, ali je bil pri posameznih kaznivih dejanjih poskus pojmovno sploh mogoč.
Pravna opredelitev, da je obsojenka z opisanim dejanjem (ovajanje dr. B.K.-ja dr. V.G.-ju) storila poskus kaznivega dejanja po 3.tč. 3.čl. ZKND, bi imela za posledico, da bi že samo denuncianstvo, ki v ZKND/1945 ni bilo predpisano kot samostojno kaznivo dejanje, postalo samostojno kaznivo dejanje, katerega storilec bi bil kaznovan enako kot storilec dokončanega kaznivega dejanja, čeprav do posledice, torej do ukrepov terorja (objektivni pogoj kaznivosti) sploh ne bi prišlo.