pravne podlage za pridobitev lastninske pravice pred uveljavitvijo ZTLR - gradnja na tujem svetu
Tožnica ni dokazala obstoja zatrjevanje okoli leta 1938 sklenjene darilne ali kupne pogodbe za sporno zemljišče. Posebnih okoliščin za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ni niti zatrjevala. Po odstranitvi nedokončane lesene brunarice okoli leta 1960 ni dokazala izvrševanja posesti na zemljišču. Ker ni dokazala nobene pravne podlage za pridobitev lastninske pravice, sta bili odločitvi prvega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka in pritožbenega sodišča o zavrnitvi tožničine pritožbe materialnopravno pravilni.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delež zakonca - merila za ugotavljanje deleža
Opredelitev tožničinega prispevka k pridobivanju skupnega premoženja s 3/10 in posledično revidentovega s 7/10 predstavlja ob ugotovljeni dejanski podlagi o različni obliki dela in prizadevanj zakoncev pravilno uporabo materialnega prava iz 2. odstavka 59. člena ZZZDR.
ZKZ člen 11. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote Radovljica člen 28.
lokacijsko dovoljenje - kmetijska zemljišča prvega območja - sprememba namembnosti rabe
Ni pravne podlage za izdajo lokacijskega dovoljenja za vrtno lopo na zemljišču, ki je po srednjeročnem družbenem planu opredeljeno kot kmetijsko zemljišče prvega območja III. kategorije in po izvedbenem aktu ni dovoljena sprememba namembnosti rabe za kmetijsko dejavnost.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - nemožnost izpolnitve za katero dolžnik ne odgovarja - neveljavnost pogodb - razveljavitev neveljavnih pravnih poslov s sodno odločbo - vračilo kupnine
Če je zaradi nezmožnosti izpolnitve obveznosti tožene stranke prodajna pogodba prenehala veljati, lahko tožeča stranka, ki je svojo obveznost iz pogodbe že izpolnila, zahteva vrnitev kupnine, ki jo je tožena stranka neupravičeno pridobila.
Revizijska izvajanja o tem, da prodajna pogodba še velja, ker je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe, so zmotna, saj neveljavnega pravnega posla s sodbo ni mogoče in ni treba razveljaviti.
Stranka v postopku za odložitev izvršbe po 17. členu ZUS ne more uspeti, če k zahtevi ne predloži tudi dokaza, da ji bo z izvršitvijo odločbe prizadejana težko popravljiva škoda.
Če iz zaplembne odločbe izhaja pristojnostni dejanski stan, ki je po Odloku AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno lastnino, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, predstavljal pravno podlago za to, da je o zaplembi odločal upravni organ v upravnem postopku, stranka ne more uspeti s predlogom, da se zaplembna odločba izreče za nično iz razloga, ker je ni izdal pristojni organ in to tudi ne v primeru, če je bilo dejansko stanje glede okoliščin, ki vplivajo na pristojnost organa, napačno ugotovljeno.
Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 16a, 16a/1, 16a/2.
prometni davek - promet proizvodov, ki niso namenjeni za končno potrošnjo - storitvena dejavnost - fotokopiranje
Davčni zavezanec, ki opravlja fotokopiranje - izdelovanje izvirnega besedila ali slike in ni registriran za tiskarsko dejavnost, je dolžan plačati prometni davek od prometa storitev, ne pa od prometa proizvodov.
Po določbi 3. člena Zakona o dedovanju kmetij iz leta 1973 in novele iz leta 1986 je kmetija tista kmetijska in gospodarska enota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost ter se pri tem šteje, da je ta varnost zagotovljena, če na kmetijskih zemljiščih in v gozdu skupaj dosega minimalni katastrski dohodek. Po določbah Zakona o dedovanju kmetij iz leta 1973/86 pa se zaključi dedovanje zaščitenih kmetij, ki so bile določene po teh predpisih, če je bilo dedovanje uvedeno pred uveljavitvijo (s trenutkom smrti) novega Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Ur.l. RS, št. 70/95 - 26. člen tega zakona). Sodišče (zapuščinsko) prekine postopek, katerega predmet je kmetija, dokler o njenem statusu ni pravnomočno odločeno v skladu s prejšnjim Zakonom o dedovanju kmetij iz leta 1973/86.
varstvo lastninske pravice - tožba na vrnitev stvari - vznemirjanje - imisije - negatorna tožba
Tožnikovi objekti ne segajo preko mejne linije, garaža pa je bila zgrajena z ustreznimi soglasji, pri čemer ni pomembno, ali se dokumentacija glasi na ime toženca ali na ime njegovih pravnih prednikov. Zato tožba na vrnitev stvari po določilu 37. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št.6/80 do 36/90) ne pride v poštev, za uspešno imisijsko tožbo po 5. in 42. členu ZTLR pa tožnik že v tožbi ni navedel konkretnih dejstev in dokazov.
privatizacija stanovanj - rok za uveljavitev pravice do odkupa - prekluzivnost roka - rok za vložitev tožbe
Pravico do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti, ki jo lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice po dol. 123. čl. SZ uveljavlja v dveh letih po uveljavitvi zakona, če glede na dol. 117. člena SZ prične uveljavljati z vložitvijo zahteve za odkup in ne z vložitvijo tožbe. Zato v 123. členu SZ ni določen prekluzivni rok za vložitev tožbe, temveč za vložitev zahteve. Če je bila ta postavljena pravočasno, je mogoče nakup zahtevati s tožbo v splošnem zastaralnem roku.
Ni pretrgana vzročna zveza med najdenim zapuščenim materialom in nastalo poškodbo, če je bil tak material najden in odnešen s kraja najdbe po otroku brez vednosti staršev in je otrok iz njega (bombe) demontiral detonator, zaradi česar je prišlo do eksplozije in poškodbe otroka.
Pravilnik člen 16.a.ZUP člen 242. Tarifni št. 1 davka od prometa proizvodov in davka od prometa storitev.
prometni davek
Izraza "fotokopiranje", s katerim je imela tožeča stranka registrirano svojo dejavnost, ni mogoče brez pridržka izenačiti z izrazom "tiskanje" ali podobnim, ki bi izključil uporabo 2. odstavka 16.a člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku, ki opredeljuje, kaj je to storitvena dejavnost.
Po določilu 117. člena zakona o dedovanju (ZD) je pogodba, s katero se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino, pogodba med preživljavcem in preživljancem o odplačni odtujitvi njegovih nepremičnin, katerih izročitev pa je odložena do njegove smrti (pogodba o dosmrtnem preživljanju). Takega značaja je po določilu šestega odstavka istega člena tudi pogodba, s katero se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb ali kaj drugega v istem namenu. Preužitkarska (tudi izročilna) pa je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe. Vse te pogodbe so odplačne. Odplačna je po pravilnih zaključkih sodišč druge in prve stopne tudi "darilna" pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 17.5.1975. Toda ta pogodba tudi po presoji revizijskega sodišča ne predstavlja izročilne (preužitkarske) ali pogodbe o dosmrtnem preživljanju kot sta to pravilno zaključili nižji sodišči. Naveden materialnopravni zaključek sodišč nižjih stopenj o pravni naravi sporne pogodbe je pravilen zato, ker ima podlago v ugotovljenem dejanskem stanju. Namreč iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožnica prepustila toženki v last 1/4-inko (to je polovico svojega polovičnega soslastninskega deleža) v hribovitem svetu ležeče kmetije zato, da je s tem poplačala toženkino dolgoletno delo na posestvu.
Predmet zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka z začasno odredbo po 12. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ne more biti zazidano stavbno zemljišče, ker to ne more biti predmet denacionalizacije.
revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije
Po izrečni določbi prvega odstavka 400. člena ZPP lahko stranka vloži revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z revizijsko izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje pa postopek ni bil končan, saj je pritožbeno sodišče po ugoditvi pritožbi in razveljavitvi izpodbijane sodbe vrnilo zadevo prvemu sodišču v novo sojenje.
tožba - sklepčnost zahtevka - pisna pomota v številki
Revidentka zmotno očita sodišču druge stopnje, da se je pri presoji sklepčnosti napačno sklicevalo na 1. odstavek 332. člena ZPP. Kadar sodišče presoja sklepčnost, se mora sklicevati na navedeno določbo (točko 4), ker je to edina določba v ZPP, ki ureja sklepčnost zahtevka.
URS člen 157, 157/1, 157/2.ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1, 65/2.ZVis člen 6.
stvarna pristojnost sodišča
Akt, s katerim je država zavrnila izdajo soglasja k pogodbi o ustanovitvi inštituta kot d.o.o., sklenjeni med delavci fakultetnega inštituta in fakulteto, nanaša pa se na pravice na premoženju inštituta, ni akt ne po 1., ne po 2. odstavku 157. člena Ustave RS in zato za odločanje o sporu ni pristojno sodišče, pristojno za upravne spore.
ZAPPNI člen 48.ZUP člen 113, 113/3, 114, 117, 117/1. ZZP člen 31a, 31a/4.
davek od dobička - revizija letnega računa - predložitev evidenc - revidiran računovodski izkaz - povezane družbe v tujini - stroški revizije - plačilo stroškov
Po določbi 48.čl. ZAPPNI mora pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, zagotoviti pooblaščenemu delavcu pogoje za nemoteno delo. Predložiti mu mora zahtevane podatke, evidence in listine. Kadar mora pravna oseba imeti podatke, evidence in listine na podlagi predpisov materialnega prava, ne glede na postopek nadzora, stroški za zagotovitev teh listin in podatkov niso stroški postopka. Te stroške v vsakem primeru trpi pravna oseba sama.
Drugače je z dodatnimi podatki in listinami, ki jih za potrebe postopka zahteva organ, ki opravlja nadzor. V takem primeru so to stroški postopka. O njih je treba odločati po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem ZSUP), kar pomeni, da je obveznost plačila odvisna od uspeha v postopku (113. in 114.čl. ZSUP) in se zato šele v odločbi, s katero je postopek končan, določi, kdo jih trpi (1. odst.117.čl. ZSUP).
ZOR člen 173, 177, 177/2, 200, 200/1, 200/2, 203, 941, 941/1.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - odgovornost imetnika nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode - bolečine po končanem zdravljenju
Revizijsko sodišče ne sprejema stališča, da naj bi bila tožnica izključno (so)kriva za nastanek škode, ker je kljub prepovedi (predpisani z Odlokom o javnem redu in miru) hodila po zelenici, čeprav je imela samo en meter stran urejeno pot. To revizijsko stališče sloni na neupoštevanju dejanske ugotovitve, da je tožnica, ki ni doma v kraju škodnega dogodka, krenila po dobro vidni in izhojeni poti - vsebuje pa tudi nesprejemljivo oceno, da je bil tako nevaren poskus preprečevanja uporabe navedene izhojene poti (čeprav bližnjice) čez zelenico - na zelenici ob poslovni stavbi čez izhojeno in dobro vidno pot napeta neoznačena žica, ki je bila že podnevi zelo slabo vidna ( do škodnega dogodka pa je prišlo oktobra 1991 ob 19. uri, torej v mraku) - primeren način preprečevanja uporabe te bližnjice. Zato je treba pritrditi presoji sodišča druge stopnje, da tožnici ni mogoče pripisati (niti delne) krivde za škodni dogodek in s tem za obravnavano škodo.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke za razvezo - dolžniška zamuda
Toženec kot najemnik po obravnavani leasing pogodbi ne more uveljavljati razlogov za razvezo te pogodbe po določbah 133. člena ZOR, ko je sam prišel v zamudo z izpolnitvijo svojih pogodbenih obveznosti, še preden so nastopile spremenjene okoliščine - in to celo v situaciji, ko so zapadli v plačilo že prav vsi obroki njegove obročne obveznosti, še preden je tožeča stranka vložila tožbo.