zahteva za denacionalizacijo - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Nepopolna vloga za denacionalizacijo, ki jo stranka kljub pozivu upravnega organa in opozorilu na posledice, če vloge v roku ne bo dopolnila, te ne dopolni, se zavrže.
pridobitev - državljan druge republike - prekinitev dejanskega bivanja v Sloveniji
Če je z dokazi izkazana ugotovitev, da so podane okoliščine, kot so nezmožnost vrnitve v Slovenijo zaradi vojne v drugi državi, ki niso ves čas prekinitve v celoti na strani prosilcev za slovensko državljanstvo, tega ni mogoče šteti, da gre za dolgotrajno prekinitev življenja v Sloveniji, tudi če ta prekinitev traja eno leto, in zato za neizpolnjevanje zakonskega pogoja po 1. odstavku 40. člena ZDRS.
povrnitev škode - deljena odgovornost - negmotna škoda - denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vpliv dolgotrajnosti pravdnega postopka na višino odškodnine
Odgovornost tožene stranke kot podjetja, katerega dejavnost je tudi rekonstrukcija cest, je treba presojati po strožjih merilih.
Opustitev varnostnih ukrepov, ki bi jih morala tožena stranka izvesti na podlagi prometnih predpisov (Pravilnik o prometnih znakih na cestah) in po določbah o varnosti na gradbišču (Posebne gradbene uzance), je bila neposreden vzrok za tožnikovo nesrečo. Za tožnika pa je ugotovljeno, da je ravnal rutinsko, ko se je utrujen po delu ponoči vračal domov. Pri takem dejanskem stanju je pravilna prvostopna odločitev, po kateri je delež odgovornosti tožene stranke 70 % in tožnikov delež 30%. Namen predpisov o zavarovanju delovišča na cesti je tudi v tem, da prepreči nesrečo manj pazljivih uporabnikov ceste in tudi tistih, ki iz različnih razlogov niso sposobni sami v celoti poskrbeti za svojo varnost. Tožnikova zmanjšana pozornost kot posledica utrujenosti po delu ni prispevala k povzročitvi splošno nevarnega položaja. Škodljive posledice od tega so zadele zgolj tožnika samega. Razlog za tožnikovo utrujenost pa je bil opravičljiv. Pravilno zavarovanje bi tožnika tudi v takem stanju pravočasno opozorilo.
Dejstvo, da je v posojilni pogodbi napisan višji znesek, kot je bil dejansko posojen in izročen, sta sodišči pravilno ocenili kot navidezno višje posojilo in po prvem odstavku 66. členu ZOR šteli, da nima učinka med pogodbenima strankama, saj zaradi napake v voljah pogodbenih strank nima učinka.
URS člen 56. KONVENCIJA ZN O OTROKOVIH PRAVICAH člen 3, 27.ZZZDR člen 6, 107 - 109.SZ člen 56, 56/1, 58, 58/1, 149. ZSR člen 5, 5/1, 5/6, 6, 6/1, 19, 18.
izselitev imetnika stanovanjske pravice v času veljavnosti Zakona o stanovanjskih razmerjih ali Stanovanjskega zakona - pravica uporabe stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - upravičenci - analogna uporaba določil zakona o smrti imetnika stanovanjske pravice oziroma najemnika - varstvo pravic mladoletnih otrok
Če je v času izselitve imetnice stanovanjske pravice še veljal ZSR, je v 19. členu urejal razmere za tak primer. V drugem odstavku tega člena je omogočal uporabnikom stanovanja, ki so živeli z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje, da obdržijo pravico uporabljati stanovanje. Kdo od uporabnikov bi tedaj postal imetnik stanovanjske pravice, bi bilo treba presojati po določilih tretjega, četrtega in petega odstavka 18. člena ZSR, torej analogno primerom, ko imetnik stanovanjske pravice umre. Če pa je v času, ko se je imetnica stanovanjske pravice odselila, že veljal SZ, je treba ugotoviti, da je mogoče primer, ko mati pusti v Republiki Sloveniji mladoletnega otroka, sama pa odide v tujino, primerjati z njeno smrtjo. V zvezi s smrtjo najemnika analogno ureja primere tudi SZ v 56. členu, ki enemu od družinskih članov omogoča sklenitev najemne pogodbe. Pri tem ni ovira, da je v danem primeru skupaj z materjo uporabljala stanovanje mladoletna oseba, nasprotno: otroci uživajo posebno varstvo in skrb in sodišča jih morajo še posebej varovati.
Če mladoletni otroci ne morejo sami uveljavljati svojih pravic, so za to odgovorni starši in eden od njiju, ki mora v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotavljati razmere, ki so potrebne za otrokov razvoj.
Kaznivo dejanje opustitve ovadbe po 2.odst. 8.čl. ZKLD je bilo mogoče storiti za več alternativno določenih kaznivih dejanj iz tega zakona, ki pa bi morala biti v izreku sodbe konkretizirana z vsemi bistvenimi okoliščinami. Opis dejanja K.D.-ja je torej predpostavka za ugotavljanje, ali je obsojenec ob izpolnitvi ostalih znakov kaznivega dejanja iz 2.odst. 8.čl. ZKLD storil očitano mu kaznivo dejanje.
CZ člen 268. ZOMZO člen 1, 2, 2/3, 4.ZOR člen 400, 400/3.ZUP člen 242, 242/1.
zamudne obresti
Do 13.3.1993 je bila obrestna mera zamudnih obresti za carine in druge uvozne davščine enaka stopnji rasti cen na drobno v preteklem mesecu, preračunani na letno raven, in realni letni zamudni obrestni meri 30% s tem, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi.
Še vedno je dopustno odrejati oziroma podaljševati pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, ob pogoju iz 1. odstavka 20. člena Ustave, da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi (ki vključuje tudi varnost njihovega premoženja).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - vrnitev na delo
Šteje se, da se je delavec vrnil na delo, če se po neopravičenih izostankih z dela javi v podjetju. Delodajalec je dolžan, da delavcu v takem primeru odredi delo.
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožniku očitano dejanje ne pomeni kršitve delovne dolžnosti, je pravni zaključek, kot je pravni zaključek druge stopnje, da je podana disciplinska odgovornost tožnika za nedopustno ravnanje. Ker sodi takšno pravno sklepanje v področje uporabe pravnih predpisov, ni podana sprememba dejanskega stanja v smislu 1. točke 373. člena ZPP.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker so v spornem primeru ostale sporne le obresti kot stranska terjatev, te lahko v revizijskem postopku, ker prvotni glavni zahtevek ni več sporen, dobijo značaj glavnega zahtevka v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZPP. Zato je treba uporabiti za ustrezno rešitev zadeve določbo drugega odstavka 382. člena ZPP v zvezi s prej citiranim členom. To pa pomeni, da je treba dovoljenost revizije presojati glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, seveda ob upoštevanju dejstva, da bi bila zaradi narave spora (pravica iz socialne varnosti) glede glavnega zahtevka revizija dopustna po določbi prvega odstavka 21. člena ZDSS.
ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost - pravne posledice nevrnitve na delo
Delavcu preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja med drugim v primeru, če je bil neopravičeno odsoten z dela pet delovnih dni zaporedoma (3. točka drugega odstavka 75. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - Ur. list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - v nadaljevanju ZTPDR). Iz omenjene določbe sledi, da je pri tem načinu prenehanja delovnega razmerja pravno odločilno, da je bil delavec odsoten zaporedoma pet delovnih dni in da njegov izostanek ni bil opravičen. V primeru, da se ne vrne na delo (6. točka prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih - Ur. list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - ZDR), je njegovo ravnanje upoštevati kot željo, da mu delovno razmerje po lastni volji preneha. Če delavec brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo in se da iz okoliščin zanesljivo ugotoviti, da ne želi več delati pri dotedanjem delodajalcu, mu delovno razmerje preneha s prvim dnem odsotnosti z dela.
izredna pravna sredstva - obnova postopka po 72. členu ZDSS
V obnovljenem postopku lahko sodišče ugotavlja tudi druga dejstva, ne samo tista zaradi katerih je dovolilo obnovo. Če je sodišče dovolilo obnovo zaradi uveljavljanja novih dejstev, to še ne pomeni, da so ta dejstva ugotovljena, in da jih v novem postopku ni dovoljeno preverjati.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker sta nižji sodišči na podlagi izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, saj ni bilo mogoče ugotoviti, da je bil ves čas v enem od zahtevanih statusov, pri čemer morajo zahtevani pogoji biti izpolnjeni kumulativno, sta ob pravilni uporabi določb citiranega odloka utemeljeno zavrnili njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine, ker za prevzem niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
izredna pravna sredstva - revizija - revizijska novota
Sklicevanje revidenta na nov izvid specialista ortopeda, pridobljenega po izdaji drugostopne sodbe, pa predstavlja revizijsko novoto materialnega prava, ki po določbi 387. člena ZPP ni dopustna. Po omenjenem zakonskem določilu smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se tičejo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Okoliščine, ki so nastopile po izdaji sodbe na drugi stopnji in se nanašajo na domnevno poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja trajne narave, se ne morejo uveljavljati v reviziji, ampak v novem postopku pri toženi stranki. Revizijsko sodišče zato uveljavljanih novot revidenta ni upoštevalo.
Po določbah 1. in 2. odstavka 8. člena Zakona o denacionalizaciji se za premoženje, na katero se nanaša ta zakon, štejejo nepremičnine, ki so ob podržavljenju spadale v zasebno premoženje. Upravičenec do denacionalizacije je torej tisti, kateremu je bilo podržavljeno takšno zasebno premoženje (če ne gre za izjeme, določene v 11. in 12. členu ZDen).