ZDKG člen 26. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 3/1.
zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa zaščitene kmetije
Ker je dedovanje zaščitene kmetije bilo uvedeno pred uveljavitvijo ZDKG, o njem pa ni bilo pravnomočno odločeno do uveljavitve tega zakona, se glede na določbo 26. člena ZDKG status kmetije presoja po določbah ZDKZKG.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - rok za uveljavitev pravice do odkupa - rok za vložitev tožbe
Tožeča stranka utemeljeno graja stališče sodišča druge stopnje, da je bil z določbo 1. odst. 123. člena SZ določen rok za tožbo (v smislu 4., v zvezi s 3. odstavkom 128. člena SZ) - in ne rok za vložitev zahteve za odkup, naslovljene na lastnika stanovanja (1. odstavek 117. člena SZ). To stališče pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
varstvo lastninske pravice - vrnitev individualno določene stvari - lastninska (vindikacijska) tožba - - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje
Ugotavljanje lastninske pravice na spornih premičnih stvareh bo moralo sodišče obravnavati kot predhodno vprašanje, ker ta pravica ni predmet tožbenega zahtevka (predmet zahtevka je vrnitev individualno določene stvari - 1.odst. 37 člena ZTLR). Če se bo pokazalo, da tožeča ni lastnik stvari, bo že ta ugotovitev zadoščala za zavrnitev zahteve tožeče stranke, da naj ji sodišče nudi reivindikacijsko varstvo.
ZPP (1977) člen 187, 187/3.ZOR člen 185, 185/3, 188, 188/1.
ugotovitvena tožba - vmesna ali incidenčna ugotovitvena tožba - ugotovitev obstoja ali neobstoja pravnega razmerja - pravni interes - povrnitev gmotne škode - odškodnina v obliki denarne rente
Po določbi 3. odstavka 187. člena ZPP morajo biti za dopustnost vmesne ali incidenčne ugotovitvene tožbe izpolnjene naslednje predpostavke :
- stranke vmesne ugotovitvene tožbe morajo biti identične s strankami iz glavne tožbe, kar zakon izraža tako, da le tožniku iz glavne tožbe omogoča, da poleg obstoječega zahtevka (zahtevek iz glavne tožbe) uveljavlja proti tožencu iz glavne tožbe (le ta je lahko tožen z vmesno ugotovitveno tožbo) tudi tožbeni zahtevek, da naj sodišče ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja;
- kot toženec pri vmesni ugotovitveni tožbi tedaj lahko nastopa le toženec iz glavne pravde;
- dejanska podlaga vmesne ugotovitvene tožbe je, ali kvantitativni del dejanske podlage glavne tožbe ali pa določen del toženčevih ugovorov;
- sporni predmet pri vmesni ugotovitveni tožbi je zahtevek, da se ugotovi obstoj ali pa neobstoj pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi, da se ugotovijo dejstva, zlasti ne, da bi se ugotovila pristnost ali nepristnost listine kakor pri splošni ugotovitveni tožbi;
- podane morajo biti splošne procesne predpostavke kot pri vsaki drugi tožbi;
- pravica ali pravno razmerje, ki se z vmesno ugotovitveno tožbo ugotavlja, morata biti med strankama sporna;
- podana mora biti tudi prejudicialnost, kar pomeni, da je odločitev o glavnem zahtevku odvisna od vprašanja, ali obstoji ali pa ne obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. Pravica ali pravno razmerje pa sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo. Te identičnosti pa ni, če se da iz spornega pravnega razmerja za eno izmed strank izpeljati še drug ali več drugih zahtevkov, ki so različni od tistega, ki je predmet glavne tožbe.
V obravnavanem primeru so po presoji revizijskega sodišča za vložitev vmesne ali incidenčne ugotovitvene tožbe izpolnjeni vsi prej navedeni zakonski pogoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS03503
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 189, 382, 382/3.ZOR člen 74, 74/2.SZ člen 122, 122/1.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - opustitev opredelitve vrednosti spornega predmeta po nasprotni tožbi - privatizacija stanovanj - odprodaja stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene - sklenitev prodajne pogodbe pod odložnim pogojem - izpolnitev pogoja - nastop veljavnosti pogodbe
V 2. odstavku 74. člena ZOR je res določeno, da v primeru, ko je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, pogodba učinkuje od trenutka sklenitve, vendar s pomembnim dodatkom, da to velja le, če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega. Ker 122. člen SZ prepoveduje sklenitev pogodbe pred plačilom celotne kupnine, je treba izhajati iz tega zakona, saj ta določa drugače kot splošno pravilo ZOR.
SZ člen 117, 122, 122/1.ZOR člen 10, 17, 26, 45, 45/1, 99, 103, 103/1.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - prepoved odprodaje ali odtujitve - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - predpogodba - neveljavnost pogodb - ničnost - dokončno plačilo kupnine
Toženec se ne more sklicevati na to, da je s sklenitvijo sporne pogodbe s tožnikom kršil svojo pogodbeno obveznost, sprejeto v drugem obligacijskem razmerju. Četudi se toženec v reviziji sklicuje le na pogodbeno prepoved odtujitve, v okviru uradnega preskusa uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi (386. člen ZPP) ni mogoče mimo tega, da enako prepoved odtujitve stanovanja, odkupljenega po privatizacijskih določbah SZ pred plačilom celotne kupnine vsebuje že določba 1. odstavka 122. člena SZ. Vendar pa ni mogoče na podlagi te zakonske določbe šteti, da je neveljavna (nična zaradi kršitve prisilnega predpisa v smislu 1. odstavka 103. člena ZOR) pogodba o prodaji stanovanja, privatiziranega po določbah 117. in 119. člena SZ (odkup s plačilom kupnine v enkratnem znesku v 60 dneh), sklenjena sicer pred plačilom celotne kupnine, vendar s tem, da je obveznost take prodajne pogodbe (pred plačilom privatizacijske odkupne cene sklenjene pogodbe) za prodajalca privatiziranega stanovanja odložena do plačila odkupne cene po pogodbi o odkupu stanovanja.
Za odgovor na vprašanje, kakšna pogodba je bila sklenjena, je bistvena njena vsebina in ne njen naslov - saj se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo (1. odstavek 99. člena), pri razlagi spornih pogodbenih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, določenih v ZOR (2. odstavek 99. člena).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev staršev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroke
V izpodbijani sodbi preživninske potrebe toženčevih sinov sicer res niso opredeljene z določenim denarnim zneskom. Vendar pa to še ne pomeni, da pri odločitvi o toženčevi preživnini zanju niso bile pravilno upoštevane njune potrebe in da je bilo zato zmotno uporabljeno materialno pravo.
najem - poslovni prostor - smrt najemodajalca - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - nadaljevanje najema - plačilo najemnine aktivna legitimacija - denarne obveznosti - valuta obveznosti - valutna klavzula - zamudne obresti - obrestna mera
Tako Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. l. SRS, št. 18/74 in 34/88 - 31. člen), kakor tudi Zakon o obligacijskih razmerjih (599. člen) določata, da najemno razmerje s smrtjo ne preneha, temveč se nadaljuje z dediči.
zastaranje - pretrganje zastaranja - priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - zavrnilna sodba v kazenskem postopku - napotitev na pravdo
Priglasitev premoženjsko pravnega zahtevka v kazenskem postopku zastaranje pretrga. Če je bil kazenski postopek končan z zavrnilno sodbo - oškodovanec pa je bil napoten na pravdo - je zastaranje pretrgano, če je tožba vložena v 3 mesecih od pravnomočnosti kazenske sodbe (2. odstavek 390 člena ZOR).
povzročitev škode - podlage za odgovornost - povrnitev gmotne škode - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode, vendar pa morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. Eden od teh pogojev pa je tudi nedopustno (protipravno, protipogodbeno) ravnanje. Ob ugotovitvi sodišč druge in prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega, protipogodbenega, premalo skrbnega ali nestrokovnega ravnanja, pa v obravnavanem primeru ta pogoj za nastanek odškodninske obveznosti tožene stranke ni izpolnjen. Ker morajo biti vsi pogoji odškodninske odgovornosti (da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja) podani kumulativno, kar pa v obravnavanem primeru niso, je neutemeljen revizijski očitek, da sta sodišči druge in prve stopnje z zavrnitvijo zahtevka za povrnitev škode zmotno uporabili materialno pravo.
Ker znesek 50.000,00 SIT v zakonu določenega zneska za dovoljenost revizije ne presega, je revizija tožnika nedovoljena.
ZUP člen 125. ZDKZ člen 3, 3/8.ZDKG člen 4, 4/8.ZD člen 132, 145, 145/1.
zaščitena kmetija - pogoji - položaj stranke v postopku
Zainteresirana stranka za vložitev predloga za preveritev pogojev za zaščito kmetije po materialnem predpisu je lastnik oz. v primeru njegove smrti skupnost dedičev.
Sprememba zahtevka ima glede pristojnosti in sestave sodišča ter pravice do revizije enak učinek kot tožba. Zato je treba za odločanje o teh vprašanjih uporabiti predpis, ki velja v trenutku spremembe tožbe.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi se glasi izpodbijana sodba na znesek 500,00 SIT z zamudnimi obrestmi, kar ob postavitvi tega tožbenega zahtevka dne 9.11.1995 ni zadostovalo za dovoljenost revizije. Za ugotovitev pravice do revizije je odločilna samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 35.čl. ZPP).
odstop terjatve s pogodbo - cesija - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
S cesijo ni mogoče prenašati stvarnih pravic. Cesija je instrument obligacijskih razmerij. Z njo se prenašajo terjatve, ne stvarne pravice. V tem pogledu ima sodba druge stopnje prav. Toda iz citirane določbe dogovora iz leta 1967 izhaja, da so imele stranke v mislih prenos upravičenja do vložitve zahtevka na vrnitev spornega lokala iz nacionalizacije v svojo korist. To upravičenje je po svoji pravni naravi obligacijski zahtevek in se nanaša na pridobitev pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice.
Za okvaro organizma v internaciji v tujini med drugo svetovno vojno ni mogoče šteti okvare, ki jo stranka kot tovrstno okvaro prvič dokazuje z izvidom psihiatra v letu 1983.
Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker revident ne zatrjuje, da bi bil podan kateri od izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 71. člena ZPP (objektivna nepristranost), predloga zaradi izločitve po 6. točki tega člena, ki se nanaša na subjektivni odklonitveni razlog, pa ni podal do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (73. člen ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta pravilno ugotovili krivdo upravljalke smučišča, ker ni zagotovila dovolj široke proge (prvi odstavek 9. člena ZVJS), ni označila začasno nevarnih mest na progi (tretji odstavek 9. člena ZVJS) in ni namestila ustrezne ograje ob progi (druga alineja 3. člena ZVJS), sta zanemarili dolžnosti smučarjev, ki so predpisane zlasti v 31. členu ZVJS.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, na katero se sklicuje tudi tožnik, je odškodnina za pretrpljene telesne bolečine določena ob pravilni uporabi določbe 200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem ZOR). Zahteva za višjo odškodnino ni utemeljena. Enako velja za odškodnino za strah. Po ugotovitvi sodbe prve stopnje je šlo za hud, a kratkotrajen primaren strah, med tem ko sekundarnega strahu, na katerega se tožnik sklicuje v reviziji, ni bilo.
dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave
Določbe Zakona o dohodnini, ki ni le procesnega značaja, ampak ima tudi materialno pravne učinke (vpliv na višino odmerne dohodnine) ni mogoče uporabiti pri odmeri dohodnine za leto, v katerem ta določba še ni veljala in se je pri odmeri dohodnine po zakonu uporabljal zakon, ki je bil v veljavi v letu, za katerega se odmerja dohodnina (4. in 84. člen ZDoh).