Če odpoved najema poslovnih prostorov, za katere obstoji najemna pogodba, ni izkazana s pravnomočno sodno odločbo, se šteje, da samostojni podjetnik izpolnjuje pogoj, da razpolaga s poslovnim prostorom za opravljanje dejavnosti.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Službovanje v JLA po njenem odhodu iz Slovenije praviloma res pomeni spremembo kraja bivanja, vendar mora biti dejansko stanje kljub temu pravilno ugotovljeno čas odhoda in razlogi za odhod iz Slovenije, razlogi za vrnitev ipd.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Pravno vprašanje, ali predstavlja sporna pogodba res pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ker je tožnica svojo obveznost do prvega toženca izpolnila že ob sklenitvi pogodbe (4.6.1992) glede na naravo tega spora ni pravno odločilno, ker se po sodni praksi preužitkarske (izročilne) pogodbe lahko razvezujejo iz enakih razlogov kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju (torej po določilu 120. člena ZD). Vendar pa dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno na drugi in prvi stopnji tudi po presoji revizijskega sodišča ni utemeljevalo razveze sporne pogodbe, kot sta to pravilno zaključili že sodišči nižjih stopenj. Namreč spredaj navedene predpostavke za razvezo pogodbe niso bile podane, ker tožnica kot je bilo ugotovljeno ni dokazala, da bi postalo skupno življenje pravdnih strank neznosno iz razlogov na strani prvega toženca in njegove partnerke, in prav tako ne, da bi prvi toženec ne izpolnjeval s pogodbo prevzetih obveznosti. Torej v obravnavanem primeru ugotovljene okolnosti niso utemeljevale zaključka, da je skupno življenje pravdnih strank omajano do take mere, da je postalo njuno skupno življenje neznosno ali da bi prvi toženec kršil sklenjeno pogodbo (z neizpolnjevanjem svojih obveznosti).
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odškodninska odgovornost državnega organa za škodo, ki jo povzroči njen delavec - ravnanje policista
Ker tožnik iztožuje škodo na podlagi neposlovne obveznosti toženih strank, mora v skladu z določilom prvega odstavka 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) dokazati naslednje predpostavke: da izvira sporna škoda iz nedopustnega ravnanja, da je škoda nastala in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem tožencev (medtem ko se krivda povzročitelja škode domneva). V tem sporu je tožnik dokazal le, da mu je določena škoda zaradi padca 21.7.1992 res nastala, ni pa uspel dokazati, da mu je ta škoda nastala zaradi v tožbi zatrjevanega nedopustnega ravnanja drugega toženca (v kakršnem primeru bi bila podana tudi odškodninska odgovornost prve toženke). Tako pravno zaključevanje, po katerem tožnikov odškodninski zahtevek zoper toženi stranki ni utemeljen, ima oporo v ugotovljenem dejanskem stanju, na katero je revizijsko sodišče vezano, kot je poudarjeno že spredaj. Glede na obrazloženo pravno stanje zadeve je zavrnitev tožnikovega odškodninskega zahtevka materialnopravno pravilna.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za pretrpljene telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Zgoraj navedene ugotovitve, ki so bile pravno relevantne za presojo spora na drugi stopnji, kažejo med drugim, da utegne iti tako pri telesnih bolečinah kot pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tudi za bodočo škodo, ki se pri obeh navedenih oblikah škode do neke mere prepletajo in ki jo je tožnik v tožbi tudi uveljavljal. Obstoječa škoda (po 200. členu ZOR) in istovrstna bodoča škoda (po 203. členu ZOR) pa predstavlja celoto, o kateri je možno po naravi stvari odločiti le skupaj to je istočasno, kar pomeni, da ni mogoče pravno zanesljivo zavrniti del odškodninskega zahtevka, dokler ni ugotovljen celoten obseg škode.
ZUN člen 82, 85. ZUPla člen 22, 23.ZUP člen 135, 242.
lokacijsko dovoljenje - ugotovitev dejanskega stanja
Navedba v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da dovoz na parceli investitork, na kateri se legalizira prizidek z gostinsko namembnostjo, ni urejen po dovozni poti, ki je v solasti tožnikov, ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ki predvideva dovoz na parcelo investitork prav po navedeni dovozni poti, zato dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ker tožena stranka kršitve postopka na prvi stopnji (135. člen ZUP) ni odpravila, je tudi sama kršila pravila postopka (242. člen ZUP).
Revizija sicer navaja, da bi se lahko tudi za dopolnitev pritožbe analogno uporabljale določbe tretjih odstavkov 351. člena in 359. člena ZPP, vendar po mnenju revizijskega sodišča to ni mogoče.
Določba 351. člena je izjema, ki jo zakon določa zato, ker v pritožbi manjka bistven element - podpis, brez katerega pritožbe sploh ni mogoče obravnavati, v drugem primeru, pri določbi 359. člena, pa gre za odgovor na pritožbo. Vložitev tega nima procesnih posledic kot vložitev pritožbe in tudi ni vezana na prekluziven zakonski rok. Rok, v katerem se lahko vloži odgovor na pritožbo, je zato lahko podaljšljiv. Prav zaradi siceršnje strogosti pritožbenih rokov in celotnega postopka s pritožbo, pa je zaradi enotne uporabe predpisov potrebno, da je določeno tudi, kaj je z odgovorom na pritožbo, ki je vložen po določenem roku. Zakon samo v zvezi z odgovorom ureja tako situacijo, ki pa ni primerna za analogno uporabo glede pritožbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - vsebina obveznosti delodajalca v dokončnem sklepu
Pod izrazom "obveznosti" je treba razumeti tiste obveznosti, ki sta jih kot zakoniti sestavni del dokončnega sklepa opredelili in sprejeli obe stranki. Na podlagi soglasja tožnikom izdane dokončne odločbe tožene stranke vsebujejo vse elemente pogodbe, s katero so stranke določile vsebino obveznosti tožene stranke (smiselno določilu 26. člena Zakona o obligacijskih razmerjih).
ZDR (1990) člen 36, 36f. ZTPDR člen 15, 19, 20. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Toženčevi reviziji je revizijsko sodišče ugodilo, ker ni bilo dovolj razčiščeno vprašanje, ali je šlo za razporeditev v pravem pomenu te besede, ali pa so odšle tožnice k novemu delodajalcu po lastni odločitvi in so delovno razmerje sklenile na novo. Zato je sodbi nižjih sodišč razveljavilo.
izredna pravna sredstva - revizija - rok za vložitev revizije
Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dopustno vložiti revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Po prvem odstavku 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Tožnikovemu pooblaščencu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje dne 14.3.1997, s prvim naslednjim dnem mu je začel teči za vložitev revizije tridesetdnevni rok, ki se je iztekel skladno določilu četrtega odstavka 112. člena ZPP14.4.1997. Ker je bila revizija vložena šele 17.4.1997 torej po preteku zakonitega roka za njeno vložitev, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 17/1-2, 18, 76, 80, 81. ZPP (1977) člen 351, 359.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta v načelu velja le za en porodniški dopust (365 dni). Za nadaljevanje nadomeščanja ali zaradi drugih razlogov mora biti izveden nov postopek za sklenitev delovnega razmerja za določen čas.
Iz pogodbe o zaposlitvi mora biti razvidna prava volja strank o tem, za koliko časa sklepata delovno razmerje za določen čas. Iz pogodbe in dogovora strank delovnega razmerja mora biti tudi razvidno, kaj pomeni, da delavec sklepa delovno razmerje za čas do vrnitve delavke s porodniškega dopusta.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - odpravnina
Delavcu, ki je bil dan na razpolago od 1.1.1991 in kot tak dobival nadomestilo po 58. čl. Zakona o delavcih v državnih organih, je bila zagotovljena pravica iz 21. čl. ZTPDR oziroma iz 35. čl. ZDR, ne pripada odpravnina, ki jo urejajo spremembe ZDR (Ur. l. RS, št. 5/91).
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po določbi drugega odstavka 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) je zoper pravnomočno sodbo delovnega sodišča, izdano na drugi stopnji, v premoženjskih sporih dovoljena revizija v primerih, ko jo dopušča zakon o pravdnem postopku. Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT. V spornem primeru se z revizijo spodbija sodna odločba za znesek 53.308,00 SIT, zato revizija ni dovoljena.
kršitev določb pravdnega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - revizija
Sodišče druge stopnje lahko v primeru, ko tožnik pri delodajalcu ni ugovarjal zoper sklep prvostopnega organa, razveljavi prvostopno sodbo in zavrže tožbo le v primerih iz drugega in tretjega odstavka 369. člena ZPP, to je, če so podane kršitve iz 3., 11. ali 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Revident v reviziji ni izrecno uveljavljal in utemeljeval nobene od navedenih kršitev, kršitve 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP pa revizijsko sodišče po uradnem preizkusu ni ugotovilo (386. člen ZPP), zato je bila revizija kljub kršitvi drugega odstavka 369. člena ZPP zavrnjena.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožena stranka pri ugotavljanju disciplinske kršitve in izreku disciplinskega ukrepa uporabila neposredno zakon, kar ni v skladu z določbo 2. odstavka 58. člena ZDR, saj ta določa, da se s kolektivno pogodbo natančno določijo okoliščine in pogoji, pod katerimi se kršitve iz prvega odstavka tega člena štejejo za hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, je pravilen zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da je tak izrek disciplinskega ukrepa nazakonit. Hujše kršitve delovne obveznosti namreč s prvim odstavkom 58. člena še niso določene, saj določajo samo, na kaj se kršitve, ki jih organizacija mora določiti, lahko nanašajo. Neposredna uporaba zakonskih določb, brez določitev okoliščin in pogojev, pod katerimi določena dejanja ali opustitve predstavljajo možne disciplinske kršitve, ki se sicer nanašajo na možnosti, naštete v zakonu, zato ni možna.
ZDR 1990 člen 135. ZDSS člen 23. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Reviziji tožnice je bilo ugodeno in obe sodbi razveljavljeni, ker se je organizacija po ustanovitveni pogodbi zavezala prevzeti vse delavce prejšnjega delodajalca v delovno razmerje, ugotovljeno pa je bilo, da je tožnica v organizaciji, ki je bila prvotno poslovna enota prejšnjega delodajalca, ves čas delala, ter je tudi organizacija, ki jo je po omenjeni pogodbi prevzela štela, da njeno delovno razmerje pri obeh delodajalcih ni bilo prekinjeno. Reorganizacija podjetja ni vplivala na delovno razmerje tožnice.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki je izdan skupaj s sklepom o razporeditvi, za primer, če delavec ne bo nastopil dela po sklepu o razporeditvi, ni nezakonit samo zato, ker je izdan skupaj s sklepom o razporeditvi, to je pred nastopom razloga za prenehanje delovnega razmerja.