Glede na načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo sprememba družbenika družbe nasproti upniku kot tretji osebi nima učinka, če ni vpisana v sodni register.
Splošno načelo, ki izhaja iz koncepta najemne pogodbe v posebnem delu Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ureditev stanovanjskih najemnih razmerij pa od tega ne odstopa, je, da sprememba lastnika ne vpliva na najemno razmerje, ampak pridobitelj stvari stopi na mesto najemodajalca (primerjaj 591. člen ZOR). To načelo je v SZ resda izrecno poudarjeno samo v primeru najemnika, ki je predkupni upravičenec na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas (21. člen SZ), vendar to ne pomeni, da se na ostale najemnike ne nanaša. Na podlagi sklepanja od manjšega k večjemu, ki ima v konkretnem primeru oporo v splošnih načelih obligacijskega prava, lahko zaključimo, da načelo o enakem položaju najemnika v primeru spremembe lastništva stanovanja velja ne le za predkupne upravičence, ampak za vse najemnike najemnih stanovanj.
zavrženje tožbe - predhodni postopek pri delodajalcu
Ker iz listinskih podatkov v spisu izhaja, da je inšpektor za delo s sklepom naložil delodajalcu, da odloči o ugovorih delavcev, ni pravilna ugotovitev sodišča, da tožniki niso ugovarjali zoper odločitev delodajalca, zaradi česar naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za sodno varstvo. Zavrženje tožbe iz razloga, ker ni podana procesna predpostavka, ni zakonita.
ZDR člen 102a, 102a/2. ZTPDR člen 78, 83. SKPGd člen 28.
poskusno delo - objava prostega delovnega mesta
Ker v časopisu objavljeno prosto delovno mesto ni vsebovalo pogoja poskusnega dela, naknadni pristanek ob podpisu pogodbe o zaposlitvi na poskusno delo ne more biti odločilen, saj bi morala tožnica iz objave vedeti, da se zahteva poskusno delo.
Če bi tožnik, ki je bil reintegriran na delo s sodno odločbo, hotel obržati zaposlitev pri toženi stranki, bi moral predložiti potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika. Ker tega ni storil, je tožena stranka zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj je imela podlago v 5. odstavku 40. člena Zakona o carinski službi (ZCS - Uradni list RS, št. 1/91 - 65/93). Tožena stranka za tožnika ob pozivu na delo ni bila dolžna iskati delovnega mesta, kjer se ne zahteva aktivno znanje slovenskega jezika.
Ker je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki 24.1.1998, ter je v letu 1998 pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, mu pripada regres za letni dopust za leto 1998, tudi če je v tem letu prejel dodatek za rekreacijo koz upokojenec.
Zavarovalnica je upravičena do povrnitve oškodovancu izplačane odškodnine le, če jo je utemeljeno izplačala, če je torej oseba, ki ni sklenila obveznega zavarovanja, storila civilni delikt po splošnih pravilih odškodninskega prava.
ZD člen 212, 221, 212, 221. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vročanje - sklep o dedovanju
Zapuščinsko sodišče mora vsem strankam vročiti predlog ene od njih za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Če to opusti, zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 163. ZD.
Za spor med fizičnimi osebami kot družbeniki in družbami veljajo pravila za gospodarske spore le tedaj, če so fizične osebe dužbeniki nasprotne stranke.
ZOR člen 210, 211. ZSZ člen 40, 42, 42/1, 42/3, 42/4, 43, 44, 44/1. Odlok o povprečni gradbeni ceni m2 stanovanjske površine in povprečnih stroških komunalnega opremljanja zemljišča na območju Mestne občine Novo mesto za leto 1997 člen 1, 6, 12, 12/2, 15, 15/2.
Komunalni prispevek (tudi za sekundarno vodovodno omrežje) odmerja občina in je ta prispevek prihodek občinskega proračuna. Krajevna skupnost zato ni upravičena investitorju, ki namerava graditi nov objekt na območju te krajevne skupnosti, zaračunati komunalnega prispevka za sekundarno vodovodno omrežje.
Po določbi 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2.odstavka 286. člena ZPP. Pritožnik bi torej moral delni plačili zneskov tožnici, ki izhajata iz položnic z datumi 3.3.2000 in 24.2.2000, uveljavljati do konca glavne obravnave, zato obeh predloženih dokazov pritožbeno sodišče glede na citirano določbo ne sme upoštevati.
ZOR člen 436, 438, 436, 438. ZPPSL člen 157, 170, 170/2, 157, 170, 170/2.
terjatev
Po tej določbi lahko stečajni senat po zaključku stečajnega postopka odloči, da se posamezne stvari iz razdelitvene mase ali posamezne terjatve prenesejo na posamezne upnike, pri čemer upošteva višino njihovih ugotovljenih terjatev. Pooblastilo v tej odločbi ne odkazuje na prenos terjatve vsem upnikom stečajnega dolžnika, pač pa prepušča glede tega odločitev stečajnemu senatu.
Predloga za zaslišanje ni mogoče podati (le) za primer, če druga dokazila ne bi bila zadostna, da bi se sodišče prepričalo o resničnosti neke trditve. Sodišče namreč ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov. Izvaja samo tiste, ki so pomembni za odločbo (torej tiste, s katerimi se dokazujejo oz. zanikajo dejstva, pomembna za odločitev), in sicer toliko časa, dokler zadeva ni dozorela za odločitev (dokler niso razjasnjena vsa dejstva, na katera se opira zahtevek oz. ugovor).
Za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča zgolj račun, medtem ko predložitev dokazila o dobavi blaga v konkretnem primeru ni potrebna, ker dolžnik ni zatrjeval, da blago ni bilo dobavljeno.
ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2. ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 105, 105/2, 494, 494/2, 76, 76/1, 76/3, 105, 105/2, 494, 494/2.
predlog za izvršbo - verodostojna listina - račun - sposobnost biti stranka - fotokopija
Podružnica ali poslovna enota ni pravna oseba in ker ji tudi ni bila podeljena lastnost stranke postopka po 3. odst. 76. čl. ZPP, ne more biti stranka. Račun je sicer lahko verodostojna listina v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ in ni potrebno, da bi bil priložen v izvirniku ali overjenem prepisu, vendar pa mora biti listina v fotokopiji overjena s strani pooblaščenega organa pravne osebe (2. odst. 494. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V izvirniku morata biti vsaj žig in podpis pristojnega organa.
Izločitveni upnik, nima procesne legitimacije za podajo predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave, zaradi česar njegov ni predlog dopusten in ga je potrebno zavreči. Pritožniki do glasovanja o prisilni poravnavi na naroku za prisilno poravnavo, niso podali predloga za ustavitev postopka. Zato ne morejo vložiti pritožbe proti sklepu o zavrnitvi takšnega predloga, ki ga je podal drug upnik.
ZPSPP člen 27, 27. ZOR člen 215, 531, 531/1, 215, 531, 531/1.
predkupna pravica - rok - najem poslovnih prostorov - adaptacija poslovnega prostora - stroški - neupravičena pridobitev
Roka iz 1. odstavka 531. člena ZOR ni moč podaljšati z dogovarjanjem o novi predkupni pravici. Najemnik je v pogodbenem razmerju z najemodajalcem. Najemnik uporablja najete poslovne prostore na podlagi te pogodbe in ne brez podlage. Tudi zato ni izpolnjena predpostavka zahtevka za povračilo stroškov ob vrnitvi neupravičeno uporabljene stvari na podlagi 215. čl. ZOR. Najemnik - tožnik ni uporabljal stvari kot njen neupravičeni pridobitelj. Ena izmed predpostavk zahtevka za poračun stroškov po 8. čl. najemne pogodbe je prenehanje najemnega razmerja in nadaljevanje uporabe poslovnih prostorov na podlagi drugega pravnega naslova. Odtlej naj bi bivši najemnik poslovne prostore uporabljal kot lastnik. V obravnavanem primeru tožeča stranka kot najemnica zatrjevano izboljšani poslovni prostor uporablja sama tako kot pred sporno spremembo lastništva. Zato ne more biti upravičena do povračila zatrjevanih stroškov, ki naj bi jih imela z izboljšavami.
Kadar tožnik v tožbi zahteva povrnitev pravdnih stroškov, vendar jih ne specificira in sodišče izda zamudno sodbo, ima tožnik pravico specificirati stroške v 15 dneh po vročitvi zamudne sodbe.
ZPP člen 158, 158/1, 159, 159/1, 158, 158/1, 159, 159/1.
umik tožbe - stroški
Iz vloge tožeče stranke je razvidno, da je tožbo proti drugotoženi stranki umaknila zaradi realizacije izvensodne poravnave, ki jo je sklenila s prvotoženo stranko. Iz navedb tožeče stranke tako ne izhaja, da bi bil v konkretnem primeru umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka s strani drugotožene stranke ali posledica med tožečo in drugotoženo stranko sklenjene sodne poravnave. Zato je tožeča stranka dolžna drugotoženi stranki povrniti stroške, ki so tej nastali z odgovorom na tožbo.