ZPP člen 394, 394/1-2, 394/1-10, 394/1-5, 396, 396/1-5, 396/3, 398.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Po izteku objektivnega roka pet let od dne, ko je postala odločba pravnomočna, toženec obnove postopka iz razloga po 5. točki prvega odstavka 394. člena ZPP ne more več predlagati, četudi je po izteku roka zvedel za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog (krivo pričanje).
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - vzročna zveza
Vzročno zvezo mora dokazati tožnik. Če ta ne uspe izkazati, da ga je toženec udaril in da so utrpele poškodbe nastale kot posledica teh udarcev, potem ni izkazana niti vzročna zveza med ravnanjem toženca in nastalo škodo tožnika.
Dejsto, da je tožnik potreboval denar, še ne pomeni, da je bil v stiski, ki jo je tožena stranka izkoristila, saj je posojilo pri toženi stranki najel po premisleku in tako, da si je sam izbral višino posojila in dobo odplačevanja. Enako velja za dejstvo, da tožnik boluje za določeno somatsko boleznijo, saj je sam izpovedal, da je popolnoma poslovno sposoben in nima nikogar, ki bi moral zanj skrbeti. Zato ti dve okolišini ne zadoščata, da bi tožnik dokazal subjektivni element oderuške pogodbe. Ker pa ni dokazal niti, da bi bila korist tožene stranke s plačilom posojila nesorazmerno višja od tega, kar se je sama zavezala dati, ni tožnik dokazal niti objektivnega pogoja oderuškosti.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev - skupni prostori
Stopnišče na stanovanjski hiši predstavlja skupni prostor, ki služi hiši kot celoti in ga zato ni mogoče pri fizični delitvi te hiše dodeliti v izključno last enemu solastniku.
ZIZ člen 38, 38/5, 291, 292, 38, 38/5, 291, 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1/1, 1/2, 1, 1/1, 1/2.
izvršilni stroški
Po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom pripada izvršitelju v konkretnem primeru za rubež in druga opravila v zvezi z njim nižja nagrada (le v višini 1000 točk). Posledično pa mu pripada tudi nižji znesek davka na dodano vrednost.
učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
Za tretjo in četrto toženo stranko je bilo ugotovljeno, da nista univerzalni pravni naslednici pogodbenih strank, zaradi česar bi sklenjena pogodba imela učinek tudi zanju, in je zato zaključek, da sta zavezanki iz tega pravnega posla, kupne pogodbe, ki jo je pravni prednik tožnika sklenil z njunim pravnim prednikom, prodajalcem, napačna in zato neutemeljen zahtevek tožnika, da sta mu dolžni izstaviti kot pravni naslednici prodajalca listino za vpis v zemljiško knjigo.
ZOR člen 194, 194/2, 203, 194, 194/2, 203. ZPP člen 163, 163/3, 163, 163/3.
izguba preživljanja
1. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je izhodišče materialnopravne presoje sodišča prve stopnje predstavljalo načelo, da gre pri izgubi preživljanja po 2. odstavku 194. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR za odškodnino. To pomeni, da prisojeni znesek ne more biti višji od tistega, ki bi ga oškodovanec dobival od pokojnika, če bi ostal živ. V ta namen je zato ugotavljalo, kolikšni bi bili realni zneski, s katerimi bi P.T. dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnic. 2. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 4.7.2001 izhaja, da je pooblaščenec tožene stranke izjavil, da bo stroškovnik vložil v roku treh dni. Sodišče prve stopnje toženi stranki roka iz 3. odstavka 163. člena ZPP ni podaljšalo, ampak je le sprejelo na zapisnik omenjeno navedbo tožene stranke. Ker rok za uveljavitev povračila pravdnih stroškov ne sodi med sodne roke, ki so podaljšljivi, tudi sicer ni mogoče zagovarjati občasne prakse sodišč, ki podaljšujejo rok, do katerega stranka še lahko zahteva povračilo stroškov postopka. Na podlagi 3. odstavka 163. člena ZPP je takšno ravnanje nedopustno. Ker je tožena stranka z zakonom določeni rok zamudila, ji ni mogoče priznati nikakršnih stroškov.
Odstranitveni zahtevek z uničenjem blaga, je lahko utemeljen le, če vzpostavitve v prejšnje stanje (to je v stanje pred storitvijo dejanja nelojalne konkurence) ni moč doseči na način, ki v manjši meri posega v položaj tožene stranke, z njim pa se sicer doseže vzpostavitev v stanje pred dejanjem nelojalne konkurence. Blago s ponarejeno znamko je blago, ki brez dovoljenja imetnika blagovne znamke nosi znamko, ki je enaka veljavno registrirani znamki. Za presojo, da ne gre za "ponaredke", seveda zadostuje, da je dovoljenje dal imetnik blagovne znamke v Švici. Pri presoji o obstoju dejanja nelojalne konkurence upošteva, da pojem "zmede na trgu" v konkretnem primeru predpostavlja določeno stopnjo uveljavitve blagovne znamke Darwil na slovenskem trgu.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-9. ZTPDR člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 355, 339, 339/2, 355.
prevzem delavcev v drugo podjetje - prenehanje delovnega razmerja
1. Delavec se mora po dokončnosti sklepa o razporeditvi k drugemu delodajalcu javiti pri novem delodajalcu, sicer mu lahko preneha delovno razmerje po 9. točki 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). To pa še ne pomeni, da je s tem delavec pristal na prerazporeditev. Svoje nestrinjanje z razporeditvijo je tožnica izkazala z vloženim ugovorom zoper sklep tožene stranke. Delavcu ne more zakonito prenehati delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu, če ga novi delodajalec ni hotel zaposliti. Pri tem niso bistveni razlogi, zaradi katerih novi delodajalec tožnice ni hotel zaposliti. Odločilno je le, da je tožnica ravnala v skladu z navodilom iz sklepa o razporeditvi in se zglasila pri novem delodajalcu. Delavec ne more nositi negativnih posledic zaradi nespoštovanja dogovora delodajalcev o prevzemu delavca, če je sam ravnal v skladu z navodili delodajalca in mu ni mogoče očitati, da je odklonil prehod na delo k drugemu delodajalcu po 15. členu ZTPDR.
Tožnik je bil upokojen na podlagi 108. člena ZObr, za upokojitev po splošnih predpisih ZPIZ-92 pa ne izpolnjuje pogojev. Toženec je pravilno ravnal, ko je pri odmeri pokojnine upošteval določbe 108. člena ZObr, ne pa določb ZPIZ-92, in povprečje plač v zadnjem koledarskem letu (1995), kar je za tožnika ugodneje kot plača primerljivega delavca.
ZPP (1977) člen 362, 362/2, 362, 362/2. ZDR člen 103. URS člen 22, 22. ZDSS člen 6, 6-6, 6, 6-6.
razporeditev delavcev - postopek
V postopku razrešitve in razporeditve delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, delodajalec ne krši določbe 22. člena Ustave Republike Slovenije (pravica enakega obravnavanja), če na sejo pritožbenega organa ne vabi delavca. Navedeni člen ustave ureja le razmerje med posameznikom in državnim organom in drugimi nosilci javnih pooblastil pri izvrševanju teh pooblastil. Za tako kršitev bi šlo le v primeru, če bi imelo delovno razmerje javnopravno naravo, delovna razmerja delavca v gospodarskih družbah pa so zasebnopravna razmerja.
ZIL člen 14, 14/1, 15, 15/1, 36, 36/2, 94, 94/2, 94/3. ZASP člen 5, 5/1.
avtorka pravica - model - pravica do modela - začasna pravica - kršitev pravice do modela - posnemanje
Kaj sporne čevlje in sandale morda ločuje od (zgolj) modnega oblikovanja obutve (morebitna oblikovalčeva ideja in njen originalen, individualen izraz v videzu obutve), ter zato izvzema iz množice ostale modne obutve, bi morala predlagatelja najprej sama opredeliti. Težko bi bilo zagovarjati stališče, po katerem bi bila lahko podana kršitev začasne pravice do modela, predno je upnik takšno pravico pridobil (začasna pravica do modela se pridobi od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava modela). Predmet zaščite modela je lahko le konkretna nova zunanja oblika, konkretni videz industrijskega izdelka, ki se bistveno razlikuje od prej dostopnih (14. in 15. čl. ZIL), ne pa morebiti tip čevlja, s katerim so neločljivo povezane njegove funkcionalne značilnosti, ki z modelom niso zaščitene, ker ne oblikujejo novega videza izdelka.
Če je tožena stranka tožnici iz naslova plače na roke izplačevala višje zneske od tistih, ki so razvidni iz plačilnih list, oz. iz povzetkov obračuna prejemkov, kar glede na finančne predpise ni dopustno (ker se s tem delodajalec in delavec izogneta plačilu dajatev iz bruto plač, to je davkov, prispevkov in dohodnine), to še ne pomeni, da je s tem tožnici plačala regres za letni dopust (ki ga morajo delodajalci obračunavati v bruto zneskih in odvesti predpisani davek). Ker tožena stranka ni uspela dokazati, da so dodatna višja mesečna plačila predstavljala plačilo regresa za letni dopust, je tožnica upravičena do vtoževanega regresa.
Stranka, ki nosi dokazno breme, mora dokazati trditve, na katere stranka opira nastanek ali prenehanje pravice. Gre za odgovornost za uspeh dokazovanja. Kdo nosi to breme se v mnogih pravdah sploh ne vpraša. Šele, če dokazovanje ni privedlo do uspeha, je treba odgovoriti na vprašanje, kdo nosi dokazno breme za trditev, ki ni dokazana. Iz 215. člena ZPP/99 jasno izhaja, da sodišče odloča na podlagi pravil o dokazanem bremenu šele, če dokazovanje ni privedlo do uspeha, torej šele, če na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ni moglo zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. Tudi v individualnem delovnem sporu je pomembnejše vprašanje, kaj se mora dokazati, ne pa, kdo mora dokazati (subjektivno dokazno breme). Ne glede na citirane določbe zakona, ki urejajo trditveno in dokazno breme in odločanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu, je v individualnem delovnem sporu, v katerem delavec uveljavlja nadomestilo plače za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (reparacijski zahtevek) dokazno breme na delodajalcu, saj v pretežni meri le delodajalec razpolaga s podatki o višini plače zaposlenega delavca.
Izvršitev skelpa o razporeditvi pred njegovo dokončnostjo je nezakonita. Delavka je do dokončnosti sklepa o prerazporeditvi (tj. do vročitve sklepa o ugovoru) upravičena do razlike v plači, v kolikor je bila zaradi nezakonite izvršitve sklepa prikrajšana pri plači, saj je bilo njeno prejšnje delovno mesto višje ovrednoteno.
ZIZ člen 15. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZUP člen 324. ZUP (1986) člen 276, 276/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna terjatev - izvršljiva upravna odločba - sodna pristojnost
Prehodna določba 324. člena ZUP/99 določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZUP/86. ZUP/99 je bil objavljen 1.10.1999 in je začel veljati šest mesecev kasneje, torej 1.4.2000. Ker je bil predlog za izvršbo v obravnavani zadevi vložen 25.11.1999, se je torej treba ravnati po določilih starega zakona. Ta pa, kot pravilno opozarja pritožba, za izvršbo na izpolnitev denarnih obveznosti, kar obravnavana zadeva je, predvideva sodno pot (2. odstavek 276. člena ZUP/86).
Delavcu v času od 1. do 5.7.1999 ni mogoče očitati pet zaporednih delovnih dni neupravičene odsotnosti z dela, ker je bil v tem obdobju zaradi proste delovne obveznosti v nedeljo oz. soboto neupravičeno odsoten manj kot pet delovnih dni. Zato je delavcu delovno razmerje zaradi neopravičene odsotnosti z dela nezakonito prenehalo.
zamudna sodba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Navedba v pritožbi, da je tožeča stranka od Jamstvenega in preživninskega sklada prejela že določen znesek, je vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega pa ni dopustno presojati v pritožbenem postopku pri obravnavi pritožbe zoper izdano zamudno sodbo.
Pritožba utemeljeno navaja, da se olajšava (znižanje plačila) lahko upošteva le pri plačilu cene rednega vzgojnega programa, dodatek za nadstandardni program pa morajo starši plačati v celoti.