1. odst. 140. čl. ZPPP določa, da se tožba vroči osebno stranki, v 3. odst. pa določa način vročitve, če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo. V takšnem primeru vročevalec najprej poizve, kdaj in na katerem mestu bi lahko naslovnika našel, in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v 1. in 2. odst. 140. čl. istega zakona, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju, oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. V konkretni zadevi iz obvestil o prispelem pismu ne izhaja, da bi vročevalec postopal po 3. odst. 142. čl. ZPP in pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v 1. in 2. odst. 140. čl. ZPP, pustil pisno sporočilo, naj bo toženec določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu. Zato vročitev ni bila pravilno opravljena. Ker ni izkazano, da je bila tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor, kar je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe v skladu s 318. čl. ZPP, je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog pa mora biti oprt na konkretne trditve (1. odst. 7. člena ZPP). Stranka, ki tako ne ravna, trpi škodne posledice take opustitve. Tožeča stranka bi tako morala, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, določno pojasniti vsebino poslovnega razmerja med strankama, torej kakšne posle sta stranki sklenili, kakšne obveznosti sta prevzeli ter komu, kdaj in kako je tožeča stranka svoje obveznosti izpolnila. Namesto tega je predlagala, da o vsebini poslovnega razmerja izpovesta priči M. H. na strani tožene stranke in P.I. na strani tožeče stranke.
ZRTVS člen 15, 15i. ZRTVS-B člen 3, 6. ZDavP člen 223b, 223c, 223e. ZDavP-D člen 16. ZIZ člen 1, 1/2, 5.
sodna pristojnost - izvršilni postopek - RTV naročnina
Pristojnost javnega zavoda za izterjavo RTV prispevka je določena samo za prispevek, odmerjen po novem postopku, ne pa tudi za naročnino v smislu določb ZRTVS pred novelo iz leta 1999. Čeprav je bila obveznost plačevanja naročnine določena z zakonom (15. čl. ZRTVS iz leta 1994), pa izterjave neplačane naročnine ni bilo mogoče doseči drugače kot v sodnem izvršilnem postopku. Zato je za izterjavo RTV naročnine na podlagi računa iz obdobja pred uveljavitvijo sprememb ZRTVS in ZDavP tudi po uveljavitvi sprememb ZRTVS in ZDavP iz leta 1999 še naprej pristojno sodišče.
Stranka mora procesno samoupravno pravilno predlagati zaslišanje izvedenca, če ima utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja. Šele če se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, mora tožena stranka zahtevati mnenje drugih izvedencev. Stranka, ki se ne strinja z izvedenskim mnenjem, procesnopravno praviloma ne uspe izpodbiti izvedenega dokaza z drugimi (dokaznimi) sredstvi, upoštevaje, da mora na pripombe stranke najprej odgovoriti izvedenec, da bi lahko sodišče o njenih pripombah pravno veljavno zavzelo stališče in ukrepalo naprej.
Spor o zakonitosti oz. utemeljenosti odločitve o delovni uspešnosti ni le spor zaradi denarne terjatve, ampak gre primarno za nedenarni spor, od katerega je sekundarno odvisna denarna terjatev. Zaradi tega je za izpolnjenost procesne predpostavke za sodno varstvo potrebno ugotoviti, ali in za katere mesece je tožnica zoper oceno delovne uspešnosti ugovarjala oz. ni.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje - navedba računa - vsebina predloga za izvršbo
V primeru izvršbe na sredstva na dolžnikovih računih mora upnik navesti tudi enoto organizacije za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova sredstva (145. čl. ZIZ). Če upnik tega ne navede, lahko sodišče kljub temu odloči o krajevni pristojnosti, če samo razpolaga z zanesljivimi podatki, kje se nahaja dolžnikov račun, in svojo odločitev primerno obrazloži.
Ker ima tožnica kljub postavljeni sedežni garnituri dostop do žične ograje, ji zaradi postavljene garniture ni bil v znatni meri otežkočen dotedanji način izvrševanja soposesti. Gre za minimalni poseg v soposest, poseg, ki zajema le majhen del vrta kot stvari, ki je v soposesti, zato ravnanje tožencev dejansko ne pomeni takšne spremembe posestnega stanja, ki bi opravičevalo tožnico do posestnega varstva.
ZDR člen 106, 106/1. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZPP člen 355, 362, 362/2, 355, 362, 362/2.
razporeditev - ukinitev delovnega mesta
Zgolj na podlagi ugotovitve, da je bilo ukinjeno delovno mesto, na katerega je bila delavka le formalno razporejena, dejansko pa je opravljala dela in naloge nekega drugega delovnega mesta, ni mogoče zaključiti, da so razporeditev tožnice na novo delovno mesto narekovale nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela. Takšen zaključek bi bilo mogoče sprejeti šele, če bi se ugotovilo, da so zaradi ukinitve oziroma bistvenega zmanjšanja obsega dela prenehale tudi potrebe po delu tožnice na delovnem mestu, kjer je dejansko delala.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - prenehanje terjatve - izvensodna poravnava
Zatrjevanje dejstva, da je dolžnik po nastanku izvršilnega naslova za upnika opravil neko storitev, ni navajanje takega dejstva, ki bi povzročilo prenehanje upnikove denarne terjatve.
Pristojnost javnega zavoda za izterjavo RTV prispevka je določena samo za prispevek, odmerjen po novem postopku, ne pa tudi za naročnino v smislu določb ZRTVS pred novelo iz leta 1999. Čeprav je bila obveznost plačevanja naročnine določena z zakonom (15. čl. ZRTVS iz leta 1994), pa izterjave neplačane naročnine ni bilo mogoče doseči drugače kot v sodnem postopku. Zato je za izterjavo RTV naročnine na podlagi računa iz obdobja pred uveljavitvijo sprememb ZRTVS in ZDavP tudi po uveljavitvi sprememb ZRTVS in ZDavP iz leta 1999 še naprej pristojno sodišče.
Zgolj na podlagi navedb tožene stranke, da je pomagala pri ohranitvi oziroma povečanju premoženja in da je skrbela za zapustnika in ne da bi pri tem postavila izločitveni zahtevek ali drugi stvarnopravni zahtevek v zvezi s takimi trditvami, sodišče obračunske vrednosti zapuščine ni moglo zmanjšati.
Zgolj na podlagi dolžnikove pritožbene trditve, da je "zoper izvršitelja predlagal kazenski pregon, zaradi kaznivih dejanj v prejšnjih izvršilnih zadevah", ni moč oceniti, ali obstajajo razlogi, ki preprečujejo, da sodišče v konkretni zadevi za izvršitelja določi Z.Z.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika - postopek za izdajo plačilnega naloga - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sporu majhne vrednosti mora sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati na vložitev pripravljalne vloge v roku 8 dni v smislu 2.odstavka 452.člena ZPP in jo pri tem opozoriti na pravne posledice iz 453.člena ZPP, če tega ne stori. Sodišče prve stopnje, ki ne ravna tako in v zadevi odloči, ne da bi upoštevalo tudi pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki je na sodišče prispela po roku, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339.člena ZPP.
ZPPSL člen 13, 13/1, 15, 93, 93/1, 13, 13/1, 15, 93, 93/1. ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3.
stečajni postopek - založitev predujma - pravno sredstvo
Prvostopenjsko sodišče je s sklepom o naložitvi plačila predujma dolžniku dalo napačen pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe. Pri tem je očitno štelo, da gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni posebne pritožbe. Po 15. členu ZPPSL se smiselno v stečajnem postopku uporabljajo določbe ZPP le, če v ZPPSL ni drugače določeno. Drugače pa glede pravnih sredstev v postopku stečaja določa ZPPSL v prvem odstavku 13. člena. Zoper sklep je namreč vselej dopustna pritožba, če v ZPPSL ni drugače določeno. ZPPSL pa za sklep, izdan na podlagi prvega odstavka 93. člena ne določa, da zoper tak sklep ni posebne pritožbe.
ZST člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZPP člen 497, 497/3, 497, 497/3.
umik pritožbe - domneva o umiku - sodna taksa
Če pritožnik pravočasno (pred potekom z opominom določenega roka) vloži zahtevo za odmero sodne takse, niso podani pogoji za uporabo procesnega pravila o presumpciji umika napovedi pritožbe zaradi neplačila sodne takse.
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 168, 168/3, 168/4, 168, 168/3, 168/4.
oprostitev plačila sodne takse
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks se upoštevajo vsi dohodki predlagatelja, tudi varstveni dodatek in invalidnina. Če bi plačilo sodne takse v enkratnem znesku občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj, sodišče določi obročno odplačevanje.
deljena odgovornost - delavec - delodajalec - nesreča pri delu - varstvo pri delu
Če delovni proces ni organiziran v skladu s pravili varstva pri delu ter delavec na to ni opozoril delodajalca, je odgovornost za nastalo škodo deljena.
ZOR člen 189, 189/1, 189/2, 200, 200/1, 200/2, 189, 189/1, 189/2, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - izgubljeni zaslužek
Tožniku, ki je v nesreči utrpel rano nad desnim uhljem in na čelu ter odrgnino in udarnino desne rame, je priznano 400.000,00 SIT za telesne bolečine in 100.000,00 SIT za strah. Odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mu sodišče ni priznalo, ker tožnik zahtevka iz tega naslova ni uveljavljal. Prav tako mu ni bila priznana odškodnina za izgubljeni zaslužek, ki bi ga naj predstavljala izguba dobička, ki mu pripada kot družbeniku, ker ga ni dokazal.
V nasprotju s pritožbenimi trditvami je pritožnik sam, ko je bil pozvan, naj predloži dokazilo o plačilu predujma, navedel, da mu predujma "še ni uspelo plačati" (vloga pritožnika z dne 2.11.2001). Pri presoji o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za začetek stečajnega postopka je tako treba izhajati iz predpostavke, da predujma predlagatelj ni plačal. ZPPSL nima določb o izbrisu gospodarskih družb iz sodnega registra brez sklepa sodišča o zaključku stečajnega postopka (prim. 2. odst. 171. člen ZPPSL), prav tako pa tudi ne določb o dolžnostih obveščanja registrskega sodišča v zvezi z izbrisnimi razlogi iz ZFPPod. Takšne dolžnosti (pooblastila) nima sodišče niti po ZFPPod.