Pomanjkljivega izreka sodbe, s katerim o stroških postopka ni bilo odločeno, ni mogoče dopolnjevati s popravnim sklepom. Vlogo tožeče stranke oz. predlog o popravi bi bilo zato mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe, zato je bilo treba izpodbijani popravni sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR člen 25, 100, 100/1, 100/1-3, 100/1-13. ZTPDR člen 17, 17. SKPG člen 14, 14/1, 14/1-2, 14, 14/1, 14/1-2, 14, 14/1, 14/1-2.
razporeditev delavcev
Ker je tožena stranka tožnika razporedila na drugo delovno mesto, ki je sicer ustrezalo stopnji njegove strokovne izobrazbe, ni pa izkazala, v čem so bile nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, ki sta nujna pogoja za zakonitost delodajalčeve odločitve o razporeditvi delavca, razporeditev ni zakonita. Delavca ni dopustno razporediti na drugo delovno mesto le zato, ker delodajalec oceni, da bi na njegovem prejšnjem delovnem mestu delo boljše opravljal drug delavec. Zakonske določbe o razporejanju delavcev delodajalcu ne omogočajo fleksibilnost v tem smislu, da na delovna mesta razporeja tiste delavce, za katere meni, da bodo dosegli boljše rezultate, da bodo primernejši iz tega ali onega razloga. Navedeni razlogi ne pomenijo zakonitega razloga za razporeditev delavca - če delavec na svojem delovnem mestu ne dosega pričakovanih rezultatov, ima delodajalec na voljo druge mehanizme.
Delodajalec lahko delavcu zniža plačo (do obsega, ki je določen z zakonom oz. kolektivno pogodbo), če je to predvidel v pogodbi o zaposlitvi, v kateri je plačo vezal na realizacijo dogovorjenih nalog. Obstoj objektivnega razloga, zaradi katerega delodajalec ne more zagotavljati s pogodbo določene plače, je treba presojati s stališča 133. člena ZOR, zato je znižanje plače zakonito, če so nastopile takšne spremenjene okoliščine, ki so narekovale znižanje plače (organizacijske spremembe, znižan obseg dela javnega zavoda, vezanost na proračunska sredstva, itn.).
Zamudne obresti od denarne odškodnine za gmotno škodo, izraženo v tolarski protivrednosti ATS po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, tečejo od dneva, ko je oškodovanec sam repariral predmetno škodo, po obrestni meri za devizne vloge na vpogled v kraju plačila.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 36e, 36f. ZTPDR člen 70, 72, 70, 72.
pobotni ugovor - bistvena kršitev določb postopka
V kolikor je pobot v pravdi uveljavljan, sodišče pa o njem ne odloči v izreku, je podana absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. čl. ZPP/77, saj je tak izrek sodbe nerazumljiv.
Na podlagi najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, je tožena stranka v obligacijskem razmerju samo s tožečo stranko, ki lahko po določbah 24., 26. in 27. člena ZPSPP najemno pogodbo odpove oziroma zahteva izpraznitev poslovnega prostora.
ZOR člen 18, 542, 543, 544, 545, 546, 547, 548, 549, 550, 551, 18, 542, 543, 544, 545, 546, 547, 548, 549, 550, 551. ZPP člen 212, 236, 212, 236.
leasing - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - priča - pogodba o leasingu - cenitev - skrbnost dobrega gospodarja
Ni dopustno predlagati prič, da bi le-te navajale pravno pomembna dejstva, kajti navajanje dejstev je dolžnost strank. Sodišče je ravnalo prav, ker ni zaslišalo predlagane priče, saj tožena stranka ni navedla konkretnih pravno pomembnih dejstev, ki naj bi se dokazovala z zaslišanjem predlagane priče. Tožeča stranka je vozilo prodala in kupnino odštela od dolga tožene stranke, s čimer je jasno pokazala, da je tožena stranka upravičena do zmanjšanja dolga za vrednost vrnjenega vozila, saj je tožeča upravičena terjati celotno plačilo po pogodbi o leasingu in je z vrnitvijo vozila torej obogatena. Glede na to pa tožeča ni upravičena prodati vozila za kakršno koli ceno, temveč za najugodnejšo ceno, ki bi jo kot dober gospodar lahko iztržila s smotrnim ravnanjem.
ZDSS člen 6, 6-1, 34. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 1, 1/9-9.
kolektivni delovni spor - dejavnost zdravstvenega in socialnega varstva - sindikalna članarina - obveznosti delodajalca - obračun in nakazilo sindikalne članarine - pogodba med delodajalcem in sindikatom - sklenitev pogodbe - obseg sodnega odločanja
Izven obsega predmeta spora sodišče v kolektivnih delovnih sporih ne more odločati, ne glede na določbe 34. čl. ZDSS, ki pomenijo le, da sodišče ni vezano na samo formulacijo zahtevka, kolikor ta ne ustreza vsebinskim rešitvam spora. Določbe 9. alineje 9. odst. 1. tč. IV. poglavja Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94 in 19/96), ki se nanaša na obveznost delodajalca, da zagotavlja obračun in nakazovanja članarine sindikalni organizaciji, ni mogoče neposredno realizirati, temveč morata delodajalec in sindikat o tem skleniti pogodbo o načini obračunavanja in nakazovanja sindikalne članarine. Takšna pogodba mora biti praviloma pismena, vendar bi lahko bil upošteven tudi ustno sklenjeni dogovor, v kolikor bi urejal vsa bistvena vprašanja glede obračuna in nakazovanja članarine.
V kupoprodajni pogodbi ni bilo dogovorjeno pravilo sočasne izpolnitve, saj je bil rok izpolnitve obveznosti tožene stranke (plačilo obrokov kupnine) dogovorjen kot fiksni rok s sankcijo avtomatičnega razdrtja pogodbe, medtem ko rok za izpolnitev dela obveznosti tožeče stranke, to je za overitev pogodbe, ni bil določen. Stranki sta torej izključili sočasnost svojih obveznosti, kar pomeni, da na strani tožeče stranke ni šlo za upniško zamudo v smislu 2. odstavka 325. člena ZOR.
ZDen člen 5, 27, 27/1, 5, 27, 27/1. ZSKZ člen 14, 14/1, 20, 20/1, 14, 14/1, 20, 20/1.
pravni posel - kupna pogodba - aneks - grožnja in sila
Pooblaščenec pri sklepanju pogodb daje izjavo kot izraz svoje volje, ki nadomešča voljo zastopanega. Zato je odločilno ugotovljanje grožnje, sile ali zvijače držanega organa ali predstavnika oblasti pri sklepanju pravnega posla v razmerju do pooblaščenca.
V izvršilnem postopku odločbe o pritožbi ni mogoče izpodbijati, revizija pa tudi ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno pritožbo dolžnikov proti sklepu sodišča druge stopnje zavrglo kot nedovoljeno.
stroški pravdnega postopka - nagrada odvetnika - odgovor na tožbo
Tožena stranka je v svojem odgovoru na tožbo navedla le, da prereka tožbene navedbe in da bo obrazložitev svojega odgovora podala kasneje. Taka vloga se ne more šteti kot obrazložen odgovor na tožbo, temveč le kot kratek dopis, za sestavo katerega je tožena stranka upravičena do plačila v znesku 10 točk (4.točka tar.št. 33 OT).
ZVK člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZIL člen 34, 36, 36/2, 54, 34, 36, 36/2, 54. ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-10, 5, 5/1, 5/2, 5/2-10.
zamenjava - pravica
Pritožbeno sodišče nima pomislekov v presojo sodišča prve stopnje, da upnika nista z verjetnostjo izkazala, da bi dolžnik storil očitano dejanje nelojalne konkurence iz pete alinee 3. odst. 13. čl. ZVK. Sodišče prve stopnje je namreč pri presoji o (ne)zamenjljivosti pravilno upoštevalo tudi blagovno znamko dolžnika na spornih čevljih in sandalih. Z njo so po ugotovitvah sodišča prve stopnje "zelo vidno na več mestih" označeni čevlji dolžnika (prim. s tem v zvezi sklep Vrhovnega sodišča RS z dne 9.3.2000, opr. št. III Ips 90/98). Pravica do modela ne daje zavarovanemu modelu avtomatično pomena avtorskega dela. Kriteriji za eno in drugo vrsto pravice intelektualne lastnine so namreč različni (prim. 1. odst. 5. čl. ZASP in 14. čl. ZIL). Presoja o zatrjevani kršitvi začasne pravice do modela iz 32. čl. ZIL se mora omejiti na primerjavo spornih zunanjih oblik obutve dolžnika. Pri presoji o kršitvi začasne pravice iz 32. čl. ZIL (2. odst. 36. čl. ZIL v zvezi z 2. in 3. odst. 94. čl. ZIL) namreč ne morejo biti odločilne dodatne označbe dolžnika (blagovne znamke), ki sicer lahko izključujejo možnost zmede na trgu glede izvora, ko gre za očitek dejanja nelojalne konkurence iz pete alinee 3. odst. 13. čl. ZVK.
ZOR člen 103, 109, 110, 103, 109, 110. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
ničnost - izpodbojnost
V delovnem pravu, razen v posebej z zakonom določenih primerih, se posamezni akti delodajalca ne razlikujejo kot nični oz. izpodbojni ali neveljavni. Vsak posamični akt, s katerim delavec ni zadovoljen, se lahko izpodbija, kar je procesna predpostavka za sodno varstvo, razen če gre za denarno terjatev.
ZOR člen 223, 488, 488/1, 488/1-1, 502, 502/1, 502/2, 504, 223, 488, 488/1, 488/1-1, 502, 502/1, 502/2, 504.
prodajna pogodba - garancija - odškodnina - izgubljeni dobiček - rok - listina - uporaba stvari - poslovodstvo brez naročila
Motorja sta po predelavi (marinizaciji) tako spremenila svoje lastnosti in namen uporabe, da gre za drugo stvar (ladijski motor namesto "kopenskega"), za katero pa garancijski list dejansko ni bil izdan, vendar je bila garancija kljub temu dana. Čeprav zakon ne omenja možnosti, da stranka sama odpravi napako in zahteva povrnitev stroškov v zvezi s tem, zoper tako ravnanje kupca ne more biti pomislekov, kadar je takšno ravnanje smotrno. Gre zgolj za drugo obliko jamčevalnega zahtevka iz 1. točke 1. odst. 488. čl. oziroma 1. odst. 502. čl. ZOR, ki pa ga je potrebno presojati po pravilih o poslovodstvu brez naročila, torej po 223. in drugih členih ZOR. Pri odločanju o zahtevku iz naslova izgubljenega dobička je treba opredeliti, kaj je bil pozitivni pogodbeni interes tožeče stranke ter ali je zaradi njegove neuresničitve nastala tožniku pogodbena ali nepogodbena škoda, kdo je za to škodo odgovoren ter tudi vse ostale elemente odškodninske odgovornosti (pogodbene ali nepogodbene).
Dolžnik ne more doseči boljše zaščite, niti večje pravne koristi od tiste, ki jo je dosegel na podlagi sklepa o ustavitvi postopka (oziroma izvršbe), zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper delno ustavitev izvršbe.
Če je za izvedbo dokaza treba založiti predujem, pa stranka tega ne stori, potem jo doletijo enake posledice, kakor če izvedbe dokaza sploh ne bi predlagala.
ZOR člen 148, 148/1, 414, 414/1, 446, 447, 448, 449, 450, 148, 148/1, 414, 414/1, 446, 447, 448, 449, 450. ZD člen 142, 142/3, 214, 214/3.
delitev - prevzem dolga
Dogovor med dediči, da le eden izmed njih odgovarja za zapustničine dolgove, proti upnikom nima učinka. Čeprav upnik za tak dogovor ve in do vložitve tožbe zahteva plačilo le od dediča, ki je prevzel obveznost, to ne pomeni, da je s konkludentnim ravnanjem soglašal s prevzemom dolga. Ne gre namreč za primer, ko bi na mesto starega upnika stopil novi, temveč so od že od uvedbe dedovanja v solidarni zavezi vsi dediči. Upnikovo ravnanje je tako v skladu z ugodnostmi na pasivni strani solidarne obveznosti.
ZNP člen 2, 2/1, 37, 122, 122/1, 122/2, 2, 2/1, 37, 122, 122/1, 122/2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
V nepravdnem postopku je treba, kar zadeva navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku, smiselno uporabiti določilo 1. odst. 337. člena ZPP.