Upnik sam v pritožbi pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da je bil zoper dolžnika M... d.o.o. T... s sklepom St 4/2000 začet in zaključen stečajni postopek, dolžnik kot pravna oseba pa tudi izbrisan iz sodnega registra, s tem pa pritrjuje tudi ugotovitvam sodišča o načinu prenehanja dolžnika. Zoper neobstoječega dolžnika pa izvršbe ni mogoče opraviti in dolžnik ne more biti več stranka izvršilnega postopka. Ker gre za situacijo, ko dolžnik nima pravnega naslednika, da bi se omenjena pomanjkljivost lahko odpravila, je sodišče imelo podlago za ustavitev izvršbe zoper navedenega dolžnika v 5. odst. 81. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
SZ člen 8, 8/4, 12, 12/2, 40, 58, 147, 147/1, 147/2, 157, 157/2. ZSR (1982) člen 40, 63, 97. ZSR (1974) člen 16.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe - prenehanje opravljanja hišniških del - pravica do drugega primernega stanovanja - pravica do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas - tožba na izselitev iz stanovanja
Tožena stranka (nekdanja hišnica) ni upravičena do drugega primernega stanovanja v smislu 2.odstavka 157.člena SZ, saj je hišniška dela prenehala opravljati šele leta 1992, torej po uveljavitvi SZ, pri čemer ni pomembno, da je ta dela prenehala opravljati zaradi zdravstvenih razlogov. Prav tako nima pravice od tožeče stranke (etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe, v kateri je sporno hišniško stanovanje) zahtevati sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas, saj ob uveljavitvi SZ na predmetnem stanovanju ni imela stanovanjske pravice, temveč le pravico do začasne uporabe. Njena stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju, ki jo je pridobila s stanovanjsko pogodbo v skladu s 16.členom takrat veljavnega ZSR/74, se je namreč z uveljavitvijo ZSR/82 spremenila (preoblikovala) v pravico do začasne uporabe hišniškega stanovanja v smislu 40.člena ZSR/82. Pravico do začasne uporabe na službenem (hišniškem) stanovanju pa je tožena stranka imela, dokler je opravljala hišniška dela, torej do leta 1992. S trenutkom prenehanja opravljanja službene dolžnosti sta njena pravica do začasne uporabe hišniškega stanovanja in stanovanjska pogodba iz leta 1979 prenehali po samem zakonu. Ob takem stanju in ob tem, da je tožena stranka odklonila sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino s tožečo stranko, tožena stranka predmetno stanovanje zaseda nezakonito (58.člen SZ), zaradi česar se je iz njega dolžna izseliti.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za stroške - predujem
Upnik je predlagal, sodišče pa dovolilo opravo izvršbe z rubežem in prodajo dolžničinih premičnin, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pri določanju višine predujma za stroške izvršbe upoštevalo tudi stroške, povezane z dražbo zarubljenih premičnin.
stvarno pravo - civilno procesno pravo - nepravdno pravo
VSL46037
ZPP člen 21, 21.
motenje posesti - določitev meje - ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka
Sodišče lahko začeti pravdni postopek zaradi motenja posesti ustavi in nato nadaljuje kot nepravdni postopek zaradi ureditve mej, če nepremičnini tistega, ki naj bi motil posesti, in tistega, čigar posest naj bi bila motena, ležita druga ob drugi in meja med njima ni več vidna, kar je vir stalnih sporov med strankama.
določitev preživnine - preživljanje otrok - prosti preudarek
Možnost sodišča za prosti preudarek v smislu 216. člena ZPP, se veže predvsem na višino izdatkov za zadovoljevanje otrokovih potreb, ne pa tudi na njihov obseg. Tega se da posploševati glede nujnih življenjskih stroškov, ne pa nasploh, že zato ne, ker je vedno odvisen tudi od sposobnosti staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb glede na njihove preživninske zmožnosti.
Tožnik mora navesti tista dejstva, ki so pravno relevantna za nastop tistih pravnih posledic, ki se zahtevajo v tožbenem zahtevku. Ta dejstva morajo izkazovati, da obstoji istovetnost med tožbenimi dejanskimi trditvami in tistimi dejstvi, ki sestavljajo dejanski stan določene pravne norme, katere uporaba pogojuje takšno pravno zaščito, ki jo tožnik zahteva. Po drugi strani iz 212. člena ZPP izhaja obveznost tožene stranke, da navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze tožnika oziroma, da s trditvami in dokazi izpodbije resničnost tožnikovih trditev o relevantnih dejstvih, na katerih tožnik hipotetično temlji utemeljenost svojega zahtevka.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2-7, 318, 318/1-4, 339, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz
Tožnika zatrjujeta, da sta motena v parc. št. X (in tudi s tožbenim zahtevkom uveljavljata varstvo pred motenjem posesti te parcele), medtem ko iz dokazov, ki jih prilagata tožbi (kopije katastrskega načrta), izhaja, da naj bi bila motena v parceli št. Y, ki tudi meji na parc. št. XY, katere lastnik je po navedbah tožbe toženec. To pa pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz 4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP (v zvezi s 366. čl. ZPP), potreben za izdajo zamudnega sklepa. Tako je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1. ZKP člen 52, 52/1, 52, 52/1.
začetek teka zastaranja - kazenska ovadba - zatajitev
Kaznivo dejanje zatajitve po I. odst. 215. čl. KZ je storjeno najkasneje tedaj, ko obdolženec seznani oškodovanca, da posojene stvari ne bo vrnil. Od tega dne teče tudi rok za vložitev predloga za kazenski pregon.
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni vložila pred začetkom spora, o katerem naj bi sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, ampak po zaključku takšnega spora. Zato za izdajo predlagane začasne odredbe ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, ampak okrajnega, saj gre za postopek zavarovanja denarne terjatve po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zanikala, da bi blago prejela. Ker je navedla tim. negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, je po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu tožeča stranka tista, ki mora dokazati, da je blago izročila toženi stranki.
Predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks je bil nepopoln (ni bilo dohodninske odločbe za leto 2000 oz. leto 1999 zanjo in za družinske člane, potrdila o dohodkih v zadnjih treh mesecih zanjo in za družinske člane ter potrdila o premoženjskem stanju). Zato sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti okoliščin na strani tožene stranke, ki opravičujejo oprostitev plačila taks.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - ugovor
Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 06.11.2001 izvršbo za del glavnice v višini 90.393,50 SIT ustavilo, dolžnica z ugovorom v tem delu ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot ji ga daje sklep o delni ustavitvi izvršbe.
ZOR člen 372, 372/1, 387, 387/2, 372, 372/1, 387, 387/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Plačilo obresti bi lahko bilo razlog za pretrganje zastaranja glavnega dolga, ne pa obratno. Ker stranske terjatve zastarajo, ko zastara glavna terjatev, ne bi bilo logočno, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje terjatve na plačilo zamudnih obresti. Glede zastaranja zamudnih obresti je treba ločiti, ali glavna terjatev še obstaja ali ne več. V primeru, če glavna terjatev še obstaja (in ni zastarala) ali če je bila že izpolnjena, je treba uporabiti določbo o zastaranju občasnih terjatev.
Sodišče prve stopnje je kot dokaz upoštevalo in se nanj oprlo poročilo tajnega policijskega sodelavca, ki je deloval po 19 a členu ZoNZ. Ker pa je leta 1996 že veljal Zakon o kazenskem postopku, ki je v 2. točki I. odstavka 150. člena določal ukrep tajnega policijskega sodelovanja, ki ga lahko odredi le preiskovalni sodnik, je šlo za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki I. odstavka 371. člena ZKP.
Z odstopom terjatve nastane sprememba le v materialnem, ne pa tudi v procesnopravnem razmerju. Do spremembe oz. zamenjave tožeče stranke, torej do procesnopravnega nasledstva, lahko pride le s privoljenjem tožene stranke, ko tožnik (cedent) izstopi, novi tožnik (cesionar) pa stopi na njegovo mesto.
Če oškodovanec predlaga izvršilnemu sodišču vložitev kazenske ovadbe zoper obdolženca, sam pa predloga za kazenski pregon ne vloži niti na policiji niti na tožilstvu, takega predloga ni mogoče šteti kot predlog za kazenski pregon. Osebnega upravičenja do predloga za kazenski pregon ni mogoče prenesti na državni organ.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZDSS člen 61, 61/1, 62, 62/3, 68, 61, 61/1, 62, 62/3, 68. ZPP člen 350, 366, 350, 366.
plačilo sodne takse - sodba
1. Če se je pritožba nanašala na odločbo, izdano v postopku pred sodiščem združenega dela, tožnica ni bila zavezana za plačilo sodne takse za vložitev pritožbe zoper to odločbo. 2. Po določbi 33. člena ZST se za sodbo plača taksa le enkrat, tudi če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Če se delavec po prenehanju delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa odloči za upokojitev, ker izpolnjuje pogoje za polno pokojnino po 39. členu ZPIZ, mu ne pripada razlika med prejeto pokojnino in plačo, ki bi jo prejemal, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo in se še ne bi upokojil, saj je s svojim dejanjem prekinil vzročno zvezo, ki je potrebna za nastanek odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi očitanih nepravilnosti pri vodenju disciplinskega postopka, zaradi katerih je bil disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja v sodnem sporu razveljavljen.
Odpravnina ob upokojitvi je nagrada delavcu za celotno delovno obdobje oz. delovnoaktivni življenjski ciklus. Zato je potrebno kot osnovo za določitev odpravnine upoštevati polno plačo, kot bi jo moral prejemati po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, ne pa nadomestilo plače, ki ga je delavec prejemal v zadnjih treh mesecih pred upokojitvijo zaradi izrečenega suspenza.
ZOR člen 60, 60/2, 60, 60/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napake volje - grožnja
Seznanitev delavca z možnostjo disciplinskega oz. kazenskega postopka zaradi nepravilnosti pri delu ni nedopustna grožnja, saj gre za postopke, ki jih je delodajalec v takšnih primerih upravičen in celo dolžan sprožiti. Ker ni podan element nedopustnosti ravnanja delodajalca, tožnica ne more uspešno uveljavljati napak volje po določbi 60. člena ZOR.