vknjižba lastninske pravice - prodaja nepremičnine - zemljiška knjiga
ZPPLPS je specialni predpis, ki določa posebne pogoje in postopek za vpis lastninske pravice na posameznih delih večstanovanjske hiše. V 6. členu postavlja domnevo, da se šteje, kot da bi bil prodajalec stanovanja (po določbah SZ) vknjižen v zemljiški knjigi oz. da je prodajalec oseba iz 17. člena ZZK. V zadevi v kateri je predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene po določbah SZ mora sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa uporabiti ZPPLPS kot specialni predpis ne glede na določbo 17. člena ZZK.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2, 15, 62, 62/2. ZPP člen 365, 365-1, 365, 365-1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - pritožba - pravni interes
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo dolžnikovemu ugovoru. Ugodnejše odločitve ZIP ni predvidel. Dolžnik tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Na podlagi 1. točke 365. člena ZPP jo je bilo zato treba zavreči kot nedovoljeno.
nujna pot - dovolitev nujne poti - adaptacija objekta - postavitev fasadnega odra
O redni obdelavi ali uporabi je mogoče govoriti v zvezi z nepremičnino, kakršna je. Predvidena sprememba - adaptacija mora imeti podlago v predpisanem dovoljenju.
Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti, po 3. tč. 2. odst. 22. člena ZD ne pomeni "vzpostavitve" dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po 2. odst. 10. čl. ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji.
aktivna legitimacija - prehod terjatve ali obveznosti
Če lahko kot izvršilni upnik nastopa pravni naslednik, ki je z javno ali po zakonu overjeno listino ali pa s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku dokazal, da je bila terjatev nanj prenesena, je mogoče šteti, da je prenos terjatve dokazan tudi takrat, kadar je ta prešla na pravnega naslednika po samem zakonu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče pri svojem odločanju vezano na rezultat predhodnega postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, in sicer tako v objektivnem smislu oz. glede vsebine in obsega v njem ugotovljene terjatve, kot tudi v subjektivnem smislu oz. glede oseb, na katere se nanaša izvršilni naslov. Zaradi te subjektivne vezanosti je zakonodajalec v že navedenem 22. členu ZIP tudi določil izjemo, s tem ko je dal možnost predlaganja izvršbe, ob izkazanosti zakonsko določenih pogojev, tudi pravnemu nasledniku tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - plačilo
Dejstvo, da je dolžnik izvršitelju naslednji dan po neuspelem rubežu v gotovini poplačal svoj dolg do upnika, je glede na določbe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, šr. 32/2000), mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4.alinee tar.št. 11 Pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu tar.št. 1 tega pravilnika.
Pritožbene stroške nosi izvršitelj sam, če so nastali po končanem postopku, torej po tem, ko je dolžnik svoj dolg plačal in je bila izvršba ustavljena.
Obstoj verodostojne listine kot posebnega dokaznega sredstva in s tem podlage za dovolitev izvršbe, je predpostavka materialnega prava. Če upnik verodostojne listine ni predložil, posebnega izvršilnega postopka ni mogoče izvesti. Zato je treba predlog za izvršbo zavrniti.
1. V skladu z določbo prvega odstavka 411. člena ZPP lahko med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok izda le senat. Izdaja začasne odredbe ni eno od opravil, ki jih lahko v skladu z določbo drugega odstavka 270. člena ZPP (ki se nanaša le na fazo priprav za glavno obravnavo) opravi strokovni sodelavec. 2. Glavni kriterij pri odločanju o dodelitvi otroka ob razvezi zakonske zveze je korist oz. interes otroka. Tudi izraženo željo otroka o tem, kateremu od staršev želi biti dodeljen v vzgojo in varstvo, je zato treba upoštevati le, če je skladna z otrokovo koristjo. Vendar pa bi moralo sodišče, da želji otroka v zvezi z dodelitvijo ne bi sledilo, v primeru skoraj petnajstletne hčere pravdnih strank, ugotoviti zelo pomembne razloge, da ne bi sledilo izraženi želji.
Ker izvršitelj še ni prejel odredbe sodišča za opravo izvršilnih dejanj niti predujma za plačilo izvršilnih stroškov s strani upnika niti listin iz 4.odstavka 19.člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v posledici česar še niso bili dani pogoji za študij spisa, in ker Pravilnik o tarifi ne predvideva ločenega plačila za posamezno storitev (npr. samo za vpis zadeve v evidenco), izvršitelj ni upravičen do plačila za vpis izvršilne zadeve v evidenco.
ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7. ZPP člen 163, 163/3, 325, 163, 163/3, 325.
izvršilni stroški - pravočasnost
Po 3. odstavku 163. člena ZPP mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povračilo stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Vendar pa je uporaba določb ZPP v izvršilnem postopku le subsidiarna, kadar ZIZ ne določa drugače. Drugače kot ZPP pa ZIZ določa rok, v katerem je mogoče zahtevati povrnitev stroškov postopka. Te je mogoče zahtevati po 7. odstavku 38. člena ZIZ vse do poplačila (oziroma do dosege dejanj), torej vse do konca izvršilnega postopka. Tudi zato je upnikovo vlogo, poimenovano "dopolnilni predlog upnika k predlogu za izdajo začasne odredbe" potrebno po vsebini šteti kot naknadno pravočasno zahtevo za odmero njegovih doslej nastalih izvršilnih stroškov.
Po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku po tem zakonu postopa tudi carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V zadevi, v kateri upnica izterjuje neporavnane carinske in druge uvozne davščine, je torej treba uporabiti določbe VIII. poglavja ZDavP, ki ureja oz. predpisuje za davčne zadeve posebno vrsto upravne izvršbe. Po ZDavP je sodišče pristojno le za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika.
Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prim. 77. in 78. čl. ZPP). V obrazložitvi povzete dejanske ugotovitve o psihofizičnem stanju tožene stranke utemeljujejo sklep, da le-ta v času vročitve tožbe in sodbe ni bil pravdno sposoben, zato tudi ni mogel samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj. Procesna sposobnost je procesna predpostavka, brez katere sodišče ne more meritorno odločati. Iz tega razloga tudi ni mogoče šteti, da je bila tožencu pravilno vročena tožba v odgovor, kar predstavlja eno od nujnih predpostavk za izdajo zamudne sodbe (1. tč. prvega odst. 318. čl. ZPP).
Ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bilo o zahtevku že pravnomočno razsojeno, bi moralo tožbo zavreči in ne zavrniti tožbeni zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe tožeče stranke na podlagi določbe drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo.
Če težave z vročanjem tožbe niso povezane z nepravilno navedbo toženčevega naslova, temveč toženec na naslovu, ki je naveden v tožbi, tam dejansko ne prebiva ali pa se vročanju sodnih pisanj uspešno izmika, tožba ni nepopolna in zavrženje tožbe na podlagi četrtega odstavka 109. člena ZPP/77 ni pravilno.
Fizična delitev posamezne stvari iz solastnega premoženja je v sodnem postopku možna samo pod pogojem, če je ta stvar deljiva (res divisae). Neka stvar je deljiva takrat, kadar jo je mogoče razdeliti na samostojne dele, pri čemer pa ostane neokrnjen njen namen in se tudi bistveno ne zmanjša njena vrednost. V obravnavani zadevi pa je bistveno tudi to, da gradbeni objekt deloma stoji na parc. št.
853/25, deloma pa na parc. št. 853/33, lastninsko stanje obeh navedenih nepremičnin pa po navedbah pritožbe ni enako. Predmet delitve je tako le solastna nepremičnina s parc. št. 853/33, parc.
št. 853/25 pa je v izključni lasti nasprotnega udeleženca. V kolikor gre pri obravnavanem gospodarskem poslopju za enoten gradbeni objekt, to pomeni, da je treba najprej razrešiti vprašanje lastništva zemljišč v delu, na katerem ta objekt stoji. To omogočajo pravila o gradnji na tujem svetu po 24. do 26. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, o čemer pa ne more odločati nepravdno sodišče, ampak to vprašanje spada v pristojnost pravdnega sodišča. V smislu 118. člena ZNP gre namreč v tem primeru za spor o predmetu delitve, kar zahteva ravnanje nepravdnega sodišča po tretjem odstavku cit. člena ZNP.