sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - upnik - račun - vsebina predloga za izvršbo
Navedbe, da je upnik garantiral dolžniku sporazumno ureditev zadeve in da "je še vedno odprt rok za dogovor", so povsem nekonkretizirane, saj dolžnik sploh ne pojasni, na kakšen način naj bi se zadeva uredil oz. kaj naj bi se dogovorili. Poleg tega pa dolžnik v ugovoru niti ne trdi, da je z upnikom že dosegel kakšen konkreten dogovor (napr. za odlog plačila - prim. 9. točko 1. odst. 55. čl. ZIZ), kar bi bil edinole utemeljen ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zgol dejstvo, da naj bi se stranki nekaj dogovarjali (ali, kot trdi dolžnik, da naj bi bil odprt rok za dogovor), še ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Upnik je svojega pooblaščenca odvetnika izrecno pooblastil tudi za sprejem izpolnitve od nasprotne stranke, zato je v predlogu upravičen naveden žiro račun upnikovega pooblaščenca, predlog pa ima vse potrebne sestavine, da se izvršba lahko opravi (1. odst. 40. čl. ZIZ)
pravno nasledstvo - prehod terjatve ali obveznosti - napačna označba stranke - firma - sedež - naslov dolžnika
Sodišče druge stopnje je na podlagi vpogleda v računalniško vodeno bazo sodnega registra ugotovilo, da v Sloveniji nikoli ni obstajala druga pravna oseba s firmo "S...", zato zaključuje, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim v oznaki dolžnika identiteto le-tega mogoče zanesljivo ugotoviti.
začetek stečajnega postopka - pogoj - terjatve upnikov
V pritožbi zoper sklep o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka upnik ne more uspešno uveljavljati razloga, da bi se s prodajo premoženja, ki je bilo izročeno občini, lahko uspešno poplačal vsaj del njegove terjatve do dolžnika.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - krajevna pristojnost sodišča
Če razvezana zakonca živita v RS je v sporu zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju krajevno pristojno sodišče po določbi 57. člena ZPP. Določilo člena 55 ZPP v takem sporu ni uporabljivo, ker ta člen govori o pristojnosti sodišča RS v določenih primerih očitno iz razlogov, ker tožena stranka ne živi v RS.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - terjatve upnikov
Dejstvo, da je terjatev upnika zarubljena v postopku prisilne izterjave dolga po Zakonu o davčnem postopku zaradi poplačila njegovega dolga do Davčne uprave RS, je razlog, ki preprečuje izvršbo za izterjavo te terjatve v izvršilnem postopku.
Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, če iz dokaza izhaja le možnost, da se stranke dogovorijo o zmanjšanju obveznosti, takšnega dogovora pa tožnik ni navajal niti ni predložil dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je do njega res prišlo. Za njegovo ugotovitev bi bil tako potreben dokazni postopek, medtem ko je tožbeni zahtevek utemeljen neposredno na navedbah, zanje pa so predloženi tudi dokazi, tako da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da upnikova terjatev do njega, temelječa na zakonu, ne obstoji, ker je ustavno sodišče za ta zakon ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, je takšen ugovor utemeljen.
ZOR člen 749, 749. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 38.
akceptni nalog - mandat
Akceptni nalog je kavzalen pravni akt. Bianko akceptni nalog je zato naročilo, ki je sklenjeno pod razveznim pogojem. Ko dolžnik poravna obveznost iz osnovnega posla, odpade tudi podlaga akceptnega naloga.
1. Kar se tiče obrazložitve krivde druge toženke, so razlogi sodbe morda res nekoliko skopi, vendar ob upoštevanju splošnega načela odškodninskega prava o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom (1. odst. 154. čl. ZOR) zadostni. Glede na načelo domnevne krivde tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati krivde tožencev, temveč bi morala toženca dokazati, da je škoda nastala brez njune krivde, česar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje nista dokazovala. 2. Sodišče prve stopnje je pričo na njeno prošnjo res zaslišalo izven glavne obravnave in kasneje zavrnilo predlog za njeno ponovno zaslišanje, kar ni v skladu z določili ZPP, po katerih se tudi o naroku za izvedbo dokaza obvestijo pravdne stranke (3. odst. 217. čl. ZPP). Pa vendarle pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre zgolj za relativno kršitev določb ZPP, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe (1. odst. 339. čl. ZPP). 3. Zamudne obresti od nedenarne premoženjske škode je moč priznati le od dne, na katerega je bila premoženjska škoda denarno ovrednotena.
Ker je med udeležencema očitno spor o delitvi nepremičnine v solastnini, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi solastno premoženje že sporazumno razdelila, je potrebno opraviti delitev solastne stvari skladno z določbami čl. 118 do 127 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).
motenje posesti - začasna odredba - pravica do pritožbe - pritožba - pritožba zoper končno odločbo
V skladu z 427. čl. ZPP je postopek v motenjskih pravdah izključno predlagalen s pritožbo kot edinim pravnim sredstvom, vendar ne kot posebnim pravnim sredstvom, kar pomeni, da se sklep o izdaji začasne odredbe v motenjskih pravdah lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.
vpis v zemljiško knjigo - zaznamba spora - dovolitev zemljiškoknjižnih vpisov
Zakon o zemljiški knjigi v 44.členu določa, da se zaznamba dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini ali če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodni postopek o pridobitvi, spremembi oziroma prenehanju stvarne pravice na nepremičnini pa teče le tedaj, kadar tožeča stranka toži na ugotovitev, da je po zakonu ali na podlagi sodne odločbe pridobila tako pravico na nepremičnini oziroma da je ta pravica prenehala. Samo v primeru, da teče tak (ugotovitveni) postopek, so podani pogoji za zaznambo spora iz 1.odstavka 44.člena ZZK, ki ima učinke tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižno pravico po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen (45.člen ZZK).
zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - stranka
Ravnanje sodišča glede dokazovanja dejstva, ali je med tožnikom in drugotožencem obstajalo posojilno ali kupoprodajno razmerje, bi lahko predstavljalo kršitev zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku (1. odst. 5. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), če bi sodišče o obstoju ali neobstoju pravnorelevantnih okoliščin sklepalo samo na podlagi izpovedi ene stranke ali prič, ki bi jih predlagala ena sama stranka. V konkretnem primeru pa ni mogoče trditi, da bi sodišče prve stopnje pravdne stranke obravnavalo neenakopravno, saj je izvedlo dokaz z zaslišanjem vseh pravdnih strank, prvenstveno pa se je oprlo na konkludentna dejanja samega tožnika.
Ne gre za stvarno pristojnost po 7.tč. 2. odst. 32. čl. ZPP v sporu, katerega predmet je izpodbijanje kupne pogodbe, katero sta sklenili pogodbeni stranki, od katerih je ena v stečaju, če ta terjatev ni bila uveljavljana in prerekana v stečajnem psotopku, ker to ni spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
Sklad vstopi v pravice preživninskega upravičenca do višine založenega nadomestila, zato od dolžnika ne more zahtevati več, ko je plačal preživninskemu upravičencu. Zaradi tega sklad ne more uspešno predlagati zavarovanja s predhodno odredbo za še nezapadle preživninske zneske.