ZOR člen 18, 18/2, 620, 759, 759/1, 18, 18/2, 620, 759, 759/1. SZ člen 12, 12/3, 33, 33/1, 33/2, 12, 12/3, 33, 33/1, 33/2.
pogodba o naročilu - razmerje - potrebni stroški - stroški - upravnik
Upravnik, ki je svojem imenu in za račun etažnih lastnikov sklenil pogodbo o obnovi fasade večstanovanjske hiše, je upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi s sklenjenimi pogodbami (1. odst. 759. čl. ZOR).
Oddaja terase v najem ni posel rednega upravljanja kot to meni pritožba, temveč posel, ki okvir rednega upravljanja presega (četrti odstavek 15. člena ZTLR). Za tak posel je torej potrebno soglasje vseh solastnikov.
Namen razlage spornega arbitražnega dogovora je umestitev spornega dogovora o arbitraži v današnjo situacijo. Opustitev takšne razlage sporne arbitražne klavzule bi namreč lahko imela za posledico odklonitev pravice do sodnega varstva ob sicer neodgovorjenem vprašanju vsebinskega okvira te klavzule. Morebiti arbitraža z identičnim imenom, kot je dogovorjena, še obstoji. Toda, tudi če je tako, ne gre več za identični organ, kot je bil opredeljen v spornem arbitražnem dogovoru. Tako se izkaže, da sporni arbitražni ugovor ne more imeti učinka, ki ga želi tožena stranka. Takšnega učinka ne more imeti, ker je prišlo do naknadne nemožnosti izpolnitve dogovora (prim. 137. čl. ZOR).
Dednega dogovora, ki so ga dediči sklenili sami v času pred narokom pred sodiščem, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je ob času odločanja postal sporen. V takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve.
Po določbi 569. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mora zakupodajalec izročiti zakupniku zakupljeno stvar v dobrem stanju, skupaj z njenimi pritiklinami. Stvar je v dobrem stanju, če je v stanju, ki ga določa pogodba, če ni pogodbe, pa v stanju, da lahko rabi namenu, za katerega je pogodba sklenjena. Ker sta stranki že v zakupni pogodbi dogovorili, da je stružnica brez določenih delov, je šteti, da je bila stružnica v dobrem stanju.
ZZZDR člen 123, 123. ZIZ člen 55, 55/1, 55/2, 55, 55/1, 55/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - izvršilni naslov
Po uradni dolžnosti je treba paziti na ugovorne razloge iz 1. do 4. točke 1.odstavka 55.člena ZIZ. Če se otrok po polnoletnosti redno ne šola, izvršilni naslov ugasne.
ZZZDR člen 79, 132, 132/5, 79, 132, 132/5. ZPP člen 409, 409/1, 409/2, 409, 409/1, 409/2.
razmerja med starši in otroci - umik tožbe - zvišanje preživnine
1. Kadar otrok, ki je dopolnil 15 let, izjavi, da sam prevzema pravdo, zakoniti zastopnik več ne more opravljati dejanj v postopku. 2. Ker so po 79. členu ZZZDR za določitev višine prispevka za preživljanje otrok bistvenega pomena možnosti vsakega od staršev in otrokove potrebe, mora sodišče pri odločanju o zahtevku po 132. členu ZPP (t.j. na zvišanje preživnine) natančno proučiti, kako so se spremenile okoliščine v zvezi z obemi od teh elementov.
ZS člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPP člen 6, 6/1, 104, 104/1, 104/2, 108, 6, 6/1, 104, 104/1, 104/2, 108.
jezik v postopku - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - prevajanje - uporaba jezika
Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku. Zato so dolžne stranke in drugi udeleženci vložiti vloge v slovenskem jeziku. Če tako ne ravnajo, sodišče postopa po določbah 108. člena ZPP in naloži stranki, da vlogo v roku popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, sicer jo v nasprotnem primeru sodišče zavrže.
ZPP člen 214, 214/2, 214, 214/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54, 54.
neuspešnost rubeža - ustavitev izvršbe
Izvršiteljevo poročilo o neuspelem rubežu je nepopolno, saj ne vsebuje imen pri rubežu navzočih udeleženih oseb (upničinih in dolžnikovih zakonitih zastopnikov oz. pooblaščencev), niti podpisa dolžnika (prim. 54. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Izvršiteljevo poročilo naj bi sicer nekdo v imenu upnice podpisal, vendar pa iz njega ni razvidno, ali je bila ta oseba pri rubežu navzoča v imenu upnice ter, ali je izjavo o nameravanem predlogu za ustavitev izvršbe res podala (v skladu s pooblastilom upnice).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
izvršilni stroški - predujem
Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge, zakaj je odmerilo dodatni predujem. Ker tega ni storilo, njegovega sklepa ni mogoče preizkusiti.
Razlog za kratkost roka za posestno varstvo je v sumarnosti in poudarjeni hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti, saj gre v teh sporih le za začasno in provizorno varstvo, katerega namen je le v zaščiti kontinuiranega izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo. Zamuda posestnega varstva pa ne vpliva na uveljavljanje pravice do posesti.
Jasno je, da okopani del vinograda ne more biti hkrati še del kolovozne poti oziroma obratno. Hkratni obliki uporabe tega dela nepremičnine se torej izključujeta. Tisti, ki s svojim dejanjem skuša vsiliti od dosedanjega načina uporabe drugačen način, moti dosedanjo dejanskost oblasti nad stvarjo. Posestno varstvo ima tisti, ki dokaže, da je v taknem ekonomskem razmerju do stvari, ki se na zunaj manifestira kot dejanskost ene od oblik uporabe. Med pravdnima strankama niti ni bilo sporno, da je obravnavani del nepremičnine del okopanega tožničinega vinograda. Po tem delu je bilo voženo, zato je bila tožnica motena v svoji posesti.
Pri kaznivem dejanju pranja denarja po določbi 252. člena KZ/94 organizirane trgovine z mamili kot predhodno kaznivo dejanje ne predstavljajo le ravnanja iz II. odstavka 196. člena KZ, ampak tudi ravnanja, ki jih opredeljuje I. odstavek 196. člena KZ. Tudi pri ravnanjih, ki v objektivnem smislu pomenijo znake kaznivega dejanja po I. odstavku 196. člena KZ, pa je potrebno pri presoji, ali gre za organizirano trgovino z mamili, upoštevati kriterij, da posamična dejanja sodijo v okvir širše dejavnosti in trgovanja z mamili na organiziran način. Predhodno kaznivo dejanje mora biti takšno, da so iz njega razvidna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da je storilec pral denar, ki iz tega dejanja izvira. Le posest denarja pri storilcu, za katero pa ni ugotovljeno, da je predhodno dejanje storjeno tako, da iz njega izvira prav ta umazan denar, ki ga storilec poseduje, pa ni dovolj za sklep o izvoru denarja iz predhodnega kaznivega dejanja.
Pri prenehanju delovnega razmerja po 51. čl. ZPPSL delavec invalid ne uživa zaščite po določbah ZDR, ki določajo, da delavcu invalidu ne more prenehati delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu.
Upnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj je v vlogi z dne 13.6.2001 sam predlagal odločitev, kakršno je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu z dne 25.1.2001.