ZPP (1977) člen 332, 332/1, 343, 343/2, 343/2-6, 332, 332/1, 343, 343/2, 343/2-6. ZOR člen 210, 210. ZSV člen 86.
regresni zahtevek - vračilo sredstev
Pravico do denarne pomoči po ZSV je mogoče pridobiti in tudi izgubiti le na podlagi posamičnega upravnega akta. Ker takšna odločba v predsodnem postopku ni bila izdana, v obravnavani zadevi ni pogojev za izdajo zamudne sodbe glede na 6. tč. 2. odst. 343. člena ZPP, saj ni mogoče šteti, da bi utemeljenost tožbenega zahtevka za vračilo prejetih zneskov izhajala iz dejstev, navedenih v tožbi oz. je zahtevek v nasprotju s dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka (pravnomočnimi odločbami o priznani pravici).
ZUP člen 247, 247. ZDSS člen 32, 32/1, 32/3, 32, 32/1, 32/3.
molk organa - tožba - socialni spor
Kadar je tožba zaradi molka organa v socialnem sporu vložena pred potekom roka za izdajo odločbe o pritožbi, tožnik pa ni ponovno zahteval izdaje odločbe v nadaljnem roku 7 dni po določbi 1. odst. 32. člena ZDSS, se takšna tožba v skladu z določbo 3. odst. 32. člena ZDSS zavrže kot preuranjena.
1. Po 84. členu ZTPDR lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bil po objavi oz. razpisu izbran kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev, ali da je bil kako drugače prekršen postopke za izbiro prijavljenih kandidatov, vloži ugovor v 15 dneh od dneva, ko je sprejel sklep o izbiri kandidata, nato pa lahko uveljavlja sodno varstvo. Če sodišče ugodi zahtevku prizadetega kandidata, lahko razveljavi sklep o izbiri, če je bila kršitev storjena samo pri izbiri, ali pa celoten postopek, če je prišlo do kršitve v zvezi z objavo oziroma razpisom. 2. Sodišče ne more samo nadomestiti izbire in naložiti delodajalcu, da mora s kandidatom skleniti delovno razmerje, razen tedaj, če bi imel tak kandidat prednostno pravico pri zaposlitvi (npr. invalid).
Prenos posesti nepremičnin, zlasti stanovanj in poslovnih prostorov, se običajno opravi z izročitvijo ključev - sredstvom izvrševanja dejanske oblasti na stvari. S tem dejanjem je prišla tožeča stranka v položaj, ko poslovni prostor neposredno dejansko kontrolira, ga ima torej v dejanski oblasti.
Zakon o zaposlovanju tujcev ne določa, da mora za delavca, ki je tuj državljan, za delovno dovoljenje zaprositi delodajalec in tako tožena stranka ni bila dolžna skrbeti za to, da bi imel tožnik delovno razmerje podaljšano. Ker tožnik - tujec brez delovnega razmerja ne more biti zaposlen v slovenskem podjetju s sedežem v Sloveniji, mu je že po samem zakonu o zaposlovanju tujcev prenehalo delovno razmerje. Zakon o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS št. 33/92) ne določa, da tujcu v času bolniškega staleža zaradi poteka delovnega dovoljenja ne more prenehati delovno razmerje.
ZDR člen 36d, 36e, 36d/3, 36d, 36e, 36d/3. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
trajno presežni delavec - invalid III. kategorije
Delavec, invalid III. kategorije invalidnosti, je lahko opredeljen za trajno presežnega delavca, vendar mu kot trajno presežnemu delavcu ne more prenehati delovno razmerje. Zato lahko delodajalec trajno presežnemu delavcu - invalidu odredi čakanje na delo, dokler se mu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta, v skladu s 3. odstavkom 36.d člena ZDR, s pravico do nadomestila plače v višini denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo kot brezposelnemu delavcu po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti.
ZZOD člen 2, 5. ZIZ člen 270, 270. ZFPPod člen 15, 15/2, 15/2-1, 15, 15/2, 15/2-1.
začasna odredba - račun - delodajalec - plača
Ker je izkazana prezadolženost tožene stranke, terjatev za plačilo neizplačanih plač v znesku 673.785,21 SIT pa je verjetno izkazana, so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, po kateri mora organizacija za plačilni promet odreči toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu, izplačilo navedenega zneska z žiro računa tožene stranke. Prezadolženost oz. nelikvidnost podjetja, ko je mogoče v skladu z določbo 15. člena ZFPPod opravljati le posle, ki so nujni za tekoče poslovanje podjetja, pomeni, da je delodajalec dolžan v obdobju prezadolženosti oz. nelikvidnosti izplačevati le nižje plače, upoštevajoč celoten znižan obseg sredstev za zajamčene plače, najmanj pa minimalno plačo, vendar je delavec upravičen od delodajalca zahtevati razliko do plače, kot bi mu pripadala v skladu s kolektivnimi pogodbami in pogodbo o zaposlitvi.
Toženci v motenjski pravdi niso enotni sosoporniki. Če kateri od njih ne vložijo odgovora na tožbo, sodišče zanje lahko izda zamudni sklep, saj odgovor na tožbo, ki so ga vložili preostali toženci, prvo navedenim ne koristi.
Če tožnik, ki je imel sklenjeno individualno pogodbo o delovnem razmerju, po kateri je bila plača določena iz fiksnega in variabilnega dela (stimulativni del), ni ugovarjal zoper nižjo plačo, ker mu delodajalec zaradi nedoseganja razvojnih ciljev ni izplačal stimulativnega dela, ni upravičen kasneje zahtevati plače do polnega zneska, ki bi mu šla na podlagi sklenjene individualne pogodbe.
odpravnina - trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Delavec ni upravičen do odpravnine, ki bi mu šla kot trajno presežnemu delavcu, če mu je delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja dejansko (z uvrstitvijo na seznam delavcev, ki po pogodbi o prevzemu delavcev preidejo k drugemu delodajalcu) zagotovil zaposlitev pri drugem delodajalcu, do takšne zaposlitve pa ni prišlo zaradi ravnanja delavca.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 35, 59, 59/2, 91.
delavec - stroški
Organizacija delovnega časa umetniških delavcev ne zahteva njihove vsakodnevne prisotnosti pri toženi stranki, ob upoštevanju Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94 in 39/98), po katerem je delovni čas teh delavcev sestavljen iz dejanskega delovnega časa in časa za osebno pripravo, med katerim je delavec doma, je tožnik upravičen do povračila stroškov prehrane za vse dneve, ko je bil na delu tako v smislu dejanskega delovnega časa, kot v smislu časa za osebno pripravo.
Delavcu, kateremu je dolžan delodajalec povrniti odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (nadomestilo plače, davki, prispevki, regres, jubilejne nagrade), ne pripada tudi odškodnina za neizkoriščen letni dopust, če mu je bilo dosojeno nadomestilo plače za vse delovne dni v koledarskem letu.
ZST člen 13, 13. ZDR člen 4, 4/2, 112. ZTPDR člen 59, 59/2, 59, 59/2. SKPG člen 21.
delodajalec - pooblastila
Pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi se pooblastilo za odločanje o disciplinski odgovornosti delavcev ne more prenesti na poslovodnega delavca. Taka izjema je predvidena le za delodajalce, ki imajo zaposlenih manj kot 50 delavcev. Ker bi morala o disciplinski odgovornosti delavca odločati disciplinska komisija, saj je bilo v času odločanja pri toženi stranki zaposlenih več kot 50 delavcev, odločal pa je direktor tožene stranke, je sklep o disciplinski odgovornosti delavca nezakonit.
ZODPM člen 2, 12, 22, 26, 27, 2, 12, 22, 26, 27. ZPP člen 353, 353.
razporeditev - sklep
Predpisi o delovnih razmerjih ne določajo, da je v primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto potrebno naprej odpraviti ali razveljaviti sklep ali odločbo o predhodni razporeditvi in šele nato delavcu izdati drugega o novi razporeditvi. Delavci se med trajanjem delovnega razmerja razporejajo na drugo delovno mesto z novim sklepom ali odločbo in ko postane ta dokončna, prejšnja ne velja več.
delovno razmerje za določen čas - povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme
Veljavna zakonodaja ne omejuje oz. ne prepoveduje sklepanja večkratnega zaporednega delovnega razmerja za določen čas z istim delavcem, ob upoštevanju pogojev iz 17. člena ZDR. Ker tožnica v dokaznem postopku ni zatrjevala, da ni šlo za začasno povečan obseg dela in ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je začasno povečan obseg dela sploh sporen, in ker je bila po navedbah tožene stranke ta pogodba sklenjena ravno zaradi začasno povečanega obsega dela, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnici ni uspelo dokazati nezakonitosti sporne pogodbe o zaposlitvi, zato je utemeljeno zavrnilo njen zahtevek za priznanje tranformacije delovnega razmerja.
Ker toženec, kot lastnik in edini družbenik, ni poskrbel za dokapitalizacijo d.o.o. v smislu določb ZGD, in je bila d.o.o. iz tega razloga likvidirana (izbrisana), so bili podani pogoji iz 6. odst. 580. člena ZGD za osebno odgovornost toženca za vtoževane terjatve do d.o.o., pri kateri je bila tožnica v letih 1994 in 1995 v delovnem razmerju.
Namen razlage spornega arbitražnega dogovora je umestitev spornega dogovora o arbitraži v današnjo situacijo. Opustitev takšne razlage sporne arbitražne klavzule bi namreč lahko imela za posledico odklonitev pravice do sodnega varstva ob sicer neodgovorjenem vprašanju vsebinskega okvira te klavzule. Morebiti arbitraža z identičnim imenom, kot je dogovorjena, še obstoji. Toda, tudi če je tako, ne gre več za identični organ, kot je bil opredeljen v spornem arbitražnem dogovoru. Tako se izkaže, da sporni arbitražni ugovor ne more imeti učinka, ki ga želi tožena stranka. Takšnega učinka ne more imeti, ker je prišlo do naknadne nemožnosti izpolnitve dogovora (prim. 137. čl. ZOR).
Ugovor sodne nepristojnosti zaradi arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda najpozneje na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala. Arbitražni dogovor velja le za stranki oz. stranke pogodbe o arbitraži. V obravnavani zadevi predstavlja takšno pogodbo določilo 9. člena pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše, ki jo je sklenila tožeča stranka z enajstimi stanovalci, med katerimi toženka ni navedena. zato ni mogoče šteti, da bi pogodba o arbitraži zanjo veljala.
začasna odredba - zavarovanje - denacionalizacija - vrnitev v naravi
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo potem, ko je ugotovilo, da denacionalizacijski upravičenci niso pedlagali začasne odredbe v skladu z določili II. poglavja ZLPP, ki ureja zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, kar je pogoj za uveljavljanje denacionalizacijskih zahtevkov v skladu z določbami 34. do 39. čl. ZDen. Prva toženka, ki se je lastninila po ZLPP, je tako v preoblikovanje vključila tudi stvari ali lastninske deleže, na katere se je nanašal denacionalizacijski zahtevek. Ker tako ni dolžnosti vrnitve v naravi, tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe po 88. čl. ZDen ni verjetno utemeljen in zato tudi ni verjetno izkazana terjatev do druge toženke na izstavitev listine, na podlagi katere bo mogoče v zemljiški knjigi vpisati lastninsko pravico na ime prve toženke. Takšna razlaga je sicer pravilna vendar le pod pogojem, da je prva toženka v času uveljavitve ZDen oziroma v času lastninskega preoblikovanja v svojih sredstvih imela nepremičnine oziroma premoženje, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku.