ZPP (1977) člen 332, 332/4, 332, 332/4. ZPP člen 318, 318/3, 499, 499/2, 318, 318/3, 499, 499/2.
poprava tožbe - zavrnitev zahteve - ZPP
Ker je bila tožba v obravnavani zadevi tožencu vročena pred uveljavitvijo novega ZPP, sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 318. člena ZPP, ampak določbe 332. člena ZPP/77 (drugi odstavek 499. člena ZPP). Dejstvo, da tožnik tožbe ni ustrezno popravil v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, zato v obravnavani zadevi ni moglo povzročiti zavrnitve tožbenega zahtevka.
izpraznitev stanovanja - prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalsko razmerje
1. Ker prvi toženec od avgusta 1991 ni uporabljal spornega stanovanja, mu je v skladu z določbo 1. odstavka 58. člena ZSR stanovanjsko razmerje prenehalo, in mora stanovanje izprazniti. 2. Glede na določbo 1. odstavka 76. člena ZSR preneha tudi pravica podstanovalca, da po podstanovalski pogodbi uporablja stanovanjske prostore, če preneha pravica imetnika stanovanjske pravice, da uporablja stanovanje. Tudi druga toženka, kot podstanovalka prvega toženca, torej nima pravice uporabljati sporno stanovanje. 3. Izpraznitev stanovanja pomeni poleg prenehanja uporabe prostorov, tudi izročitev stanovanja, v stanju, v kakršnem je bilo ob sklenitvi pogodbe, brez preostalih stvari in oseb ter izročitev ključev.
Četudi so se od izdaje odločbe o določitvi preživnine spremenile, ostane višina te enaka, če so se okoliščine spreminjale usklajeno tako, da je sorazmerje med dejavniki po 79. čl. ZZZDR ostalo enako.
ZIZ člen 65, 65/1, 65, 65/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1, 163/3, 154, 154/1, 163, 163/1, 163/3.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor - povrnitev stroškov
Upnik ne more šele v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče ugodilo ugovoru tretjega, ker upnik nanj ni odgovoril, uveljavljati razlogov za to, da je stroške izvršilnega postopka krivdno povzročil tretji in mu jih je zato dolžan povrniti. Pravilna je odločitev o povrnitvi stroškov ugovornega postopka v skladu z uspehom.
Kadar je potrebno vrniti z odločbo, izdano na podlagi sodbe, zaplenjeno premoženje, se uporabi prvi odstavek 145. člena ZIKS. Omenjeno določbo citiranega člena je potrebno razlagati tako, da se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu, če je ta (še) živ, če pa je umrl, se premoženje vrne dedičem.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor
Upnik je predlogu za izvršbo priložil le fotokopijo sodbe, za katero trdi, da v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov. Prav tako na predloženi listini ni potrdila o izvršljivosti. Predlogu za izvršbo priložena listina ne ustreza zahtevi iz 1. odst. 42. člena ZIZ, zato sodišče prve stopnje na podlagi tako oblikovno in vsebinsko pomanjkljive listine predlagane izvršbe ne bi smelo dovoliti.
Ker stranke zavezuje samo pravnomočni del sklepa, imajo pravni interes za pritožbo ali drugo pravno sredstvo samo zoper ta zavezujoči del tj. zoper izrek sklepa. Pritožba zoper obrazložitev ni dovoljena. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
ZPPSL člen 14, 14/2, 15, 14, 14/2, 15. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352, 343, 343/1, 343/3, 352.
pravno sredstvo
V obravnavanem primeru je pritožnik vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je stečajni senat sodišča prve stopnje odločil o njegovem ugovoru zoper odredbo. Po določbi 2. odst. 14. čl. ZPPSL pa zoper takšen sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je sicer izpodbajni sklep opremilo tudi s pravnim poukom o dovoljenosti pravnega sredstva, vendar pa nepravilen pravni pouk ne more spremeniti objektivnega prava.
Pooblaščenka ni izkazala, da naj bi bila s pooblastilom v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, pooblaščena za zastopanje dolžnika do pravnomočnosti izvršilnega postopka, niti obsega zatrjevanega pooblastila.
V predlogu za izvršbo je kot dolžnik označena fizična oseba, in sicer samostojni podjetnik M.N. z obratovalnico "Ž.L.". Na verodostojnih listinah je dolžnik označen sicer nepopolno - le z navedbo obratovalnice, vendar pa je bil M.N. kot samostojnemu podjetniku sklep o izvršbi tudi vročen.
Za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje niti ZIZ niti ZNVP ne predpisujeta izključne krajevne pristojnosti. Zato se sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 22. člena ZPP (po kateri se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno), ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno.
Identiteta tožbenega zahtevka je podana, če gre za iste stranke in identičen tožbeni predlog. To ne pomeni zgolj tega, da se predlog enako glasi, marveč da izvira iz iste dejanske in pravne podlage.
Sodišče ob razdružitvi skupnega premoženja izbere tak način delitve, ki se ob primeroma navedenih merilih v 122. in 123. čl. ZNP najbolj prilega vsem okoliščinam primera.
ZOdv člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4.
trajno presežni delavec - ocenjevanje delavcev - komisija
Ker pravilnik tožene stranke ni predvideval obveznega skupnega posvetovanja oziroma glasovanja komisije, ki je ocenjevala delovno uspešnost delavcev v postopku ugotavljanja trajnih presežkov, je ocenjevalni postopek potekal zakonito, če je delavce najprej ocenil njihov neposredno nadrejeni delavec (predsednik komisije), ki je podpisal ocenjevalni list, nato pa so ocenjevalne liste podpisali tudi ostali člani komisije, ki so se s predlogom nadrejenega strinjali.
1. Če je imetnica tekočega računa preklic odjave čekov podpisala po pomoti (želeč le odjaviti čeke), ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja, in mora nositi posledice takšnega ravnanja. Od banke oz. njenih uslužbencev, čeprav morajo ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ni mogoče pričakovati, da se bodo seznanjali z razlogi za preklic prijave čekov in preverjali, ali izpolnjeni obrazec ustreza volji imetnika tekočega računa. 2. S tem ko je toženka izdala ček, v katerem je pustila rubriko, v katero bi morala zapisati remitenta, neizpolnjeno, je pristala na to, da bo oseba, ki ji je ček izročila, le-tega prenesla nekomu tretjemu. V skladu z določbo tretjega odstavka 5. člena ZČ velja ček brez navedbe osebe, kateri naj se plača (remitenta), za ček na prinosnika. 3. Glede na določbo 1. odstavka 14. člena ZST oprostitev plačila sodnih taks po nastanku taksne obveznosti (oz. za nazaj) ni možna. Če toženka dejansko ni vedela, da vložitev pritožbe zoper sodbo, povzroči nastanek taksne obveznosti, takšne nevednosti ni mogoče razlagati v njeno korist, saj se šteje, da vsi subjekti poznajo pravna pravila. Kakor hitro bi namreč dopustili, da se vsak uspešno sklicuje na nepoznavanje prava, bi s tem onemogočili vsako delovanje pravnega sistema.
Starši imajo dolžnost preživljati otroke na način, da za pridobitev preživninskih sredstev storijo vse, kar je v njihovi moči. To načelo pride v poštev toliko bolj, če gre za preživljanje mladoletnega otroka.
Zmotno je stališče pritožnika, da v postopku zavarovanja ne prihajajo v poštev določbe ZPP, ki se nanašajo na (negativno) procesno predpostavko pravnomočno razsojene stvari. Ni pomembno, da omenjene okoliščine v predlogu v zadevi XII Pg 32/2001 niso bile zatrjevane (do upnikove replike na dolžnikov odgovor na pritožbo) in da sodišče nanje zato tudi ni moglo opreti svoje odločitve. Pravnomočnost namreč zajema vsa dejstva, ki v pravnem in dejanskem pogledu opredeljujejo historični dogodek, na katerem temelji zahtevek za pravno varstvo.
Ker tožena stranka tožniku ni omogočila, da bi do prenehanja delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije izrabil celotni dopust iz tekočega leta 1996, tožniku pripada odškodnina zaradi neizkoriščenega dopusta.
transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas
Delovno razmerje za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela je sklenjeno v nasprotju z zakonom, če delodajalec javno ne objavi prostega delovnega mesta. (9. čl. ZDR).
Ker so bile terjatve tako iz naslova regresa za leto 1995 kot jubilejne nagrade ugotovljene v času po potrjeni prisilni poravnavi nad toženo stranko, zanje veljajo pogoji prisilne poravnave. V skladu z določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL ima prisilna poravnava pravni učinek tudi glede terjatev, ki se naknadno ugotovijo. Zato bi moralo sodišče po določbi 3. tč. 64. člena ZPPSL, potem ko je ugotovilo obstoj tudi ostalih vtoževanih tožničinih terjatev, te naložiti v plačilo toženi stranki v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave.