Pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja ni izvršljivost, ampak le zapadlost upnikove terjatve. Dolžnik in tretje osebe, v korist katere je dejanje storjeno, nista nujna sospornika.
Sodišče resda pazi na ničnost pogodbe po uradni dolžnosti, vendar le v okviru trditvenega gradiva. Določba 1. odst. 109. čl. ZOR namreč ne posega v načelo dispozitivnosti in v razpravno načelo.
Pritožnik je res sodeloval v zapuščinskem postopku, v katerem je zahteval izločitev garsonjere iz zapustnikovega premoženja. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju samo tedaj, če je njihova pravica dedno pravne narave. Če pa pravica strank izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za časa življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi. Kadar ima takšen izločitveni zahtevek oseba, ki ni dedič, ni razloga za napotitev na pravdo, ker mora uveljavljati svojo pravico v samostojni dajatveni tožbi.
Dolžnik je izbrisan iz sodnega registra, zato je odločitev sodišča, ki je izvršbo ustavilo, pravilna. Ker je dolžnik prenehal obstajati, izvršbe na premičnine ni bilo moč opraviti. Nastopila je dejanska nemožnost oprave izvršbe.
pristojnost sodišča - izterjava - terjatev iz upravnega postopka
Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.
ZOR člen 203, 210, 210/4, 214, 216, 203, 210, 210/4, 214, 216.
neupravičena obogatitev - nova škoda
Zavarovalnica, ki je na podlagi pravnomočne sodbe, proti kateri je vložila revizijo, v izvršbi ali zaradi preteče izvršbe plačala odškodnino zaradi poškodb in prizadetega zravja, lahko torej od oškodovanca, katerega del tožbenega zahtevka je bil v revizijskem postopku zavrnjen, utemeljeno zahteva vrnitev preveč plačanega zneska. Takšno preplačilo namreč ni bilo izvršeno neutemeljeno (4. odst. 210. čl. in 216. čl. ZOR). V trenutku prejema odškodnine je bil toženec pošteni pridobitelj, saj je ne glede na vloženo izredno pravne sredstvo tožene stranke na podlagi pravnomočne sodbe utemeljeno mislil, da mu tolikšna odškodnina pripada. Zamudne obresti od glavnice je zato pritožbeno sodišče priznalo od vložitve zahtevka dalje (214. čl. ZOR), t.j. od dneva vložitve tožbe. Če gre pri oškodovancu za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki ob prvem sojenju po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do njega po normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti, potem gre za novo škodo, zaradi katere je oškodovanec upravičen tudi do nove (dodatne) odškodnine.
sodba na podlagi pripoznave - razlogi za pritožbo - stroški postopka - stroški odvetnika - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, ko stranka pripozna zahtevek, mora sodišče brez nadaljnjega obravnavanja zadeve izdati sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku in ne raziskuje, ali je pripoznava tudi dejansko in pravno utemeljena. Ker v takih primerih sodišče ne ugotavlja dejanske podlage tožbe in ne uporablja materialnega prava, sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava.
Stranki ne pripada povračilo DDV v okviru priznanih pravdnih stroškov za tiste storitve, ki jih je njen odvetnik opravil pred 1.7.1999.
Zahteva, da naj pritožbeno sodišče da sodišču prve stopnje ustrezne napotke, kako ravnati v nadaljnjem postopku, nima podlage v funkcionalni pristojnosti sodišč. Po našem pravnem sistemu imajo pritožbena sodišča predvsem kontrolno funkcijo. Zaradi ustavnega načela neodvisnosti prvostopna sodišča niti takrat, ko pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, niso vezana na pravno naziranje pritožbenega sodišča.
Pravica strank pogodbe o delu do odstopa od pogodbe iz krivdnih razlogov ureja zakon na več mestih. Ureditev v 629. členu velja za primer, ko se posel v redu odvija, ko nobeni od strank ni mogoče očitati kake nepravilnosti, pa vendarle naročniku ni več do tega, da se pogodba izpolni. Naročnikovi razlogi niso pomembni, uzakonjena je njegova pravica do razdrtja pogodbe, vendar z obveznostjo, da prejemniku, če ta ni odgovoren, plača izpolnitveni interes. To je tisto vrednost, ki bi jo podjemnik imel, če bi bila izpolnitev opravljena po dogovoru, zmanjšano za stroške, ki jih zaradi prenehanja pogodbe pred dokončanjem del podjemnik ni imel. Gre torej za vrednost izvedenih del in eventuelno škodo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba
Pri začasnih odredbah velja načelo, da mora biti tožba dajatvena, vendar ko se predlaga izdaja ureditvene začasne odredbe, je njena izdaja možna tudi, ko je postavljen ugotovitveni ali oblikovalni zahtevek in ko je terjatev (pravica) upnika ogrožena z ravnanjem dolžnika, ki lahko povzroči težko ali nenadomestljivo škodo, ob upoštevanju dejstva, da je pri izdaji teh začasnih odredb potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja.
Sospornika je dopustno zaslišati kot pričo o dejstvih, ki se nanašajo samo na druge sospornike. Zakon o pravdnem postopku ne pozna dokaza z vpogledom pisne izjave priče.
ZOR člen 132, 132/4, 210, 219, 132, 132/4, 210, 219.
povrnitev koristi
Vsaka stranka je dolžna drugi povračilo za koristi, ki jih je v primeru razdrtja pogodbe medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oz. povrniti. Po razdrtju pogodbe pa te koristi ni več dolžna povrniti, če stvari, ki bi jih morala vrniti, ne vrne iz razloga, ker nasprotna stranka odklanja svojo sočasno vrnitev.
pokojninsko zavarovanje - telesna okvara - datum nastanka telesne okvare
Po 2. odst. 171. člena ZPIZ - 92 nastanejo pravice na podlagi telesne okvare z dnem nastanka telesne okvare. Datum nastanka telesne okvare se lahko ugotovi na podlagi medicinske dokumentacije po končanem zdravljenju oz. medicinski rehabilitaciji in le v primeru, če ni medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala določeno stanje, ki predstavlja telesno okvaro, se kot datum nastanka določene telesne okvare določi tisti dan, ko na osebnem pregledu invalidska komisija oz. člani invalidske komisije ugotovijo določeno stanje oz. telesno okvaro.
Zavarovancem, ki so bili zavarovani nekaj časa za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa kot zavarovanci za ožji obseg pravic, se pravice odmerjajo po tistem obsegu zavarovanja, v katerem so bili nad polovico skupne zavarovalne dobe.
ZOR člen 210, 214, 277, 277/1, 324. ZDSS člen 36, 36/1. ZPIZ člen 78, 288.
pokojninsko zavarovanje - pokojnina - neupravičena pridobitev - verzija
Neupravičeno pridobitev pa v 210. členu obravnava ZOR, na katerega uporabo napotuje določba 288. člena ZPIZ. Na podlagi navedenih določb ZPIZ in ZOR je zavarovanec dolžan vrniti zavodu neupravičeno izplačan znesek ne glede na to, da sam škode s svojim ravnanjem ni zakrivil. Zadostuje, da je bil z izplačilom zneska, do katerega zavarovanec ni imel pravice, zavod prikrajšan, zavarovanec pa na drugi strani obogaten. Neupravičeno izplačan znesek v konkretnem primeru predstavlja izplačilo družinske pokojnine tožencu še za mesec september 1994, do katerega po odločbi tožnika št. 34-841761 z dne 8.9.1995, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je pridobilo v sodnem postopku že prvostopno sodišče, ni bil več upravičen.
Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 7, 7/3, 7/4. ZPIZ-92 člen 202. TZPZ člen 21, 22, 126, 135.
socialni spor - pokojninsko zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - pokojninska doba - nova dejstva in novi dokazi
Če tožnica v socialnem sporu uveljavlja priznanje lastnosti zavarovanke iz naslova delovnega razmerja za čas od 2.1.1971 do 16.5.1981, ko naj bi delala pri delodajalcu, mora sodišče v skladu s takrat veljavno delovnopravno zakonodajo ugotoviti, ali so bili podani bistveni elementi delovnega razmerja.
Ker je upnikov predlog prispel na sodišče pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka, bi moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o tem predlogu (prim. 2. odst. 11. čl. ZIZ) in šele potem o morebitni ustavitvi izvršbe na sredstva na žiro računu.
O ugovoru je dolžnik smiselno oporekal višini izterjevanega zneska s trditvijo, da upnik "ni upošteval cesijskih pogodb". Vendar je trditev ostala preveč splošna, dolžnik pa je tudi ni podkrepil z dokazi. Vloga, ki jo je dolžnik vložil po izteku ugovornega roka in je zato ni moč obravnavati kot dopolnitev ugovora, pa po vsebini predstavlja ugovor po izteku roka, ki ga bo moralo obravnavati sodišče prve stopnje.