ZTLR člen 3, 3. ZOR člen 454, 509, 510, 510/1, 454, 509, 510, 510/1.
odgovornost za pravne napake - obvestilo stranki - pravna zmota
S pritožbenim sklicevanjem na določbo 31. čl. ZTLR izraža toženec dvom o upravičenosti odvzema vozila tožniku. Vendar pa je v tem sporu pomembno le dejstvo, da toženec ni ravnal po tožnikovi zahtevi, naj doseže vrnitev vozila v njegovo last in posest (509., 1. odst. 510., 1. odst. 454. čl. ZOR, 1. odst. 3. čl. ZOR). Tožnik je sklenil prodajno pogodbo s tožencem in je zato obligacijsko razmerje nastalo le med njima. Zato je pravilno od njega zahteval tožnik tudi vrnitev kupnine in se tožnika toženčeva prikrajšanost ne tiče.
izbris iz sodnega registra - posledica - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje postopka - prekluzivni rok
Določba četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki podali izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD, zato je osebno odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe. Glede pravnih posledic izbrisa se med drugim uporablja tudi drugi odstavek 394. člena ZGD, ki določa, da lahko upniki terjatve do družbenikov uveljavljajo v prekluzivnem roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra (v Uradnem listu).
Iz predloženih dokazov ne izhaja, da bi bila dejanja tožene stranke oziroma dolžnice v tem postopku kot pravne naslednice tožene stranke take narave, da bi kazale na nevarnost, kot jo opredeljuje 1. odst. 257. čl. ZIZ za drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe. Iz sodbe sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je tožena stranka pač izrabila določene procesne možnosti, materialnopravne ugovore (pobotni ugovor) in pravico do pravnega sredstva, kar vse je v skladu s procesnimi in materialnopravnimi predpisi, ni pa iz tega mogoče sklepati na drugačno ravnanje, kot zasledovanje uspeha v konkretnem sporu.
Tožena stranka je s tožnikom sklenila delovno razmerje za določen čas za čas opravljanja pripravništva. Namen pripravništva je usposobiti delavca za samostojno delo in ga zato ni mogoče enačiti z delovnim razmerjem, sklenjenim za določen čas. Zato v tem primeru tudi ni mogoče upoštevati 18. člena ZDR. Dejstvo, da je tožena stranka tožniku vročila odločbo o podaljšanju pripravništva, da je lahko ponovno opravljal strokovni izpit, šele ko mu je prva pogodba o zaposlitvi že potekla, ne pomeni, da je tožniku delovno razmerje za določen čas prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZIZ člen 9, 9/3, 36, 9, 9/3, 36. ZPP člen 116, 116/1, 133, 116, 116/1, 133.
prepozen ugovor - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Dolžnik (podjetnik posameznik) se je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljeno skliceval na nepravilnost pri vročitvi sklepa o izvršbi (kot vzrok za zamudo pri vložitvi ugovora), in sicer, da bi mu moral biti sklep o izvršbi vročen osebno.
Ne glede na to, da je prvostopno sodišče izhajalo iz razlage uporabljene določbe tako, kot da bi moral upnik izkazati dolžnikovo zavestno ravnanje v onemogočanje ali otežitev uveljavitve upnikove terjatve, določbe 2. odst. 270. čl. ZIZ ni napačno uporabilo. Dolžnikov naklep ali zavestna malomarnost, kot obliki civilne subjektivne odgovornosti nista relevantni, ker zadošča za izkazanost nevarnosti že, če dolžnik s svojim premoženjem ravna tako, da s tem ogroža uveljavitev upnikove terjatve, čeprav to konkretno ni namen njegovega ravnanja. Vendar pa iz zakonskega opisa oblik dolžnikovega ravnanja vsekakor, po mnenju drugostopnega sodišča izhaja zaključek, ki ga je kot podlago svoji odločbi napravilo tudi prvostopno sodišče. Izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ne sodi med takšno dolžnikovo razpolaganje s premoženjem, kot je primeroma navedeno v uporabljeni določbi. Seveda ima izpolnjevanje pogodbenih obveznosti drugim upnikom logično posledico v onemogočenju ali otežitvi terjatve preostalih dolžnikovih upnikov, če gre za prezadolženega dolžnika. Vendar pa je zavarovanje z začasnimi odredbami izjemen ukrep, namenjen varstvu pravice stranke pred pravnomočno odločbo o njej, zato je treba pogoje za njihovo izdajo presojati restriktivno, torej tako, kot so v zakonu določeni. Drugačna razlaga bi že zato, ker za njihovo danost zadošča verjetnost (ne gotovost), pomenila, da bi zavarovanje z začasnimi odredbami izgubilo svoj sicer, po zakonu predviden značaj izjemnosti. Iz tega izhodišča sodišče druge stopnje tako, kot prvostopno sodišče ugotavlja, da očitanega dolžnikovega razpolaganja s premoženjem ni mogoče šteti, kot zmanjševanje premoženja na neobičajen ali celo nezakonit način, kar je vsekakor mišljeno z opisi ravnanja v 2. odst. 270. čl. ZIZ.
ZIZ člen 183, 183/3, 183, 183/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
cenitev - izvedensko mnenje
Dolžnik v pritožbi ni izkazal, da cenitvenega poročila ni mogel predložiti brez svoje krivde že v postopku na prvi stopnji, zato ga sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati kot dokaz, temveč le kot strokovne navedbe stranke.
Tožeča stranka je v svojem predlogu za zavarovanje z začasno odredbo prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, vknjižene v zemljiško knjigo kot lastnina tožene stranke, kot sredstvo zavarovanj navedela denarno kazen v primeru, da bi tožena stranka kršila prepoved. ZIZ je pri taki vrsti začasne odredbe, kot jo je predlagala tožeča stranka, in če je predmet zavarovanja nepremičnina, vknjižena zemljiški knjigi na ime tožene stranke, kot sredstvo zavarovanja določil vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiško knjigo, ne pa tudi denarno kazen. Denarna kazen je kot sredstvo zavarovanja predvidena le pri začasni odredbi, s katero se dolžniku prepoveduje, da bi storil kaj, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, in da bi na stvareh, na katere meri zavarovanje, karkoli spremenil.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 79, 79 /1, 79/3, 98, 98/4, 79, 79 /1, 79/3, 98, 98/4.
pooblastilo
Pooblastilo, ki ga je vlagatelj predloga priložil predlogu za izvršbo sicer res ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede individualizacije podpisnika pooblastila lahko, vendar predloženo pooblastilo s štempiljko dolžnika, ki je organiziran kot družba z neomejeno odgovornostjo predpostavlja, da ga je podpisala oseba, pooblaščenca za zastopanje dolžnika. Če sodišče dvomi v pristnost pooblastila, lahko od vlagatelja zahteva overjeno pooblastilo.
nadomestitev globe – naloge v splošno korist – domneva umika predloga – razgovor pri CSD – izbira izvajalske organizacije
Ker je center za socialno delo dolžan sodišču sporočiti organizacijo, ki bo posamezniku omogočila opravljanje nalog, bi moral dogovor z organizacijo, kjer bo storilec lahko opravljal delo v splošno korist, skleniti center za socialno delo in ne storilec sam.
Tožnici v sodnem postopku ni uspelo dokazati, da je bila v spornem obdobju v delovnem razmerju ali na kakem delu, na podlagi katerega bi bila zavarovana. Dokazovanje pokojninske dobe na podlagi izjav prič je sicer dopustno, vendar pa morajo biti za priznanje zavarovalne dobe izjave popolne in nedvoumne, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti obstoj delovnega razmerja in zavarovanje na njegovi podlagi. Dokazno breme nosi tožnica in pomeni hkrati odgovornost za uspeh dokazovanja.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba, dosežena v tujini - družinska pokojnina - vračilo plačanih prispevkov v tujini - sporazumu o socialni varnosti med SFRJ in ZRN - odškodninska odgovornost
V veljavnem sistemskem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti prej veljavnih prepisih s tega področja ni nobene pravne podlage za vračilo v ZRN dopolnjene in po nemško-jugoslovanskem sporazumu o socialni varnosti prevzete pokojninske dobe. V obravnavani zadevi tudi niso izkazani vsi elementi odškodninske odgovornosti toženca, zato je sodišče tožbeni zahtevek po obeh pravnih temeljih utemeljeno zavrnilo.
ZDDO člen 3, 3. ZDSS člen 57, 57/1, 57/4, 57, 57/1, 57/4. ZDS člen 24, 27, 24, 27.
delovni spor - sistemizacija delovnih mest - državni organ
1. Iz določb 1. in 4. odst. 57. čl. ZDSS izhaja, da je lahko predmet kolektivnega delovnega spora tudi vprašanje zakonitosti določb splošnega akta delodajalca (to je pravilnika o sistemizaciji v državnem organu). 2. Notranja organizacija dela, ki se odraža v opredelitvi delovnih mest v pravilniku o sistemizaciji, je znotraj zakonskih okvirov avtonomna pravica delodajalca, ki je v državnih organih v javnem interesu omejena s postopkom sprejemanja akta o sistemizacji po določbah 3. člena ZDDO. S tem, ko je Davčna uprava RS v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest opredelila različna delovna mesta inšpektorjev in davčnih izterjevalcev (višji inšpektor, inšpektor III, izterjevalec II, ...), ni kršila določb 24. in 27. člena Zakona o davčni službi, ki predvideva le eno delovno mesto inšpektorja oz. izterjevalca.
V skladu z določbo 23. člena ZDSS, po katerem delovno sodišče ni vezano na tožbeni zahtevek, je sodišče lahko odločilo le o zakonitosti sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, ki jih je tožnica priložila tožbi. Ker je tožnica tekom pravde svojo tožbo razširila s pavšalnim zahtevkom, da se "v celoti spoštuje pogodba o zaposlitvi z dne 10.9.1998", sodišče pa je o takem nejasnem zahtevku odločalo ter samo ugotovilo obstoj delovnega razmerja, toženi stranki pa naložilo vpis delovne dobe v delovno knjižico ter plačilo plače za III. tarifni razred po kolektivni pogodbi dejavnosti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in plačilo davkov in prispevkov, je storilo bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, v zvezi s 1. odst. 190. čl. ZPP.
Če delodajalec ne odloči o delavčevem ugovoru, delavec izgubi pravico izpodbijati nedokončen sklep pred sodiščem po izteku roka iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, kolikor sodnega varstva ne uveljavlja v razumnem roku. Ker je delavec uveljavljal sodno varstvo zaradi nezakontega prenehanja delovnega razmerja šele po preteku treh let od prenehanja delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemejeno zavrglo.
ZDR člen 103, 103. ZTPDR člen 15, 17, 80, 80/2, 15, 17, 80, 80/2. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 15, 15. SKPG člen 15.
razporeditev
Pri razporeditvi na določena dela in naloge ni mogoče analogno uporabiti določb o spremembi delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, če ostane delavec na delu tudi po izteku določenega časa. Zgolj dolgotrajno opravljanje dela brez ustrezne odločbe ne more spremeniti razporeditve za določen čas v razporeditev za nedoločen čas, saj je potrebno upoštevati, da se na drugo delovno mesto lahko razporeja le s sklepom na podlagi 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90).
ZZOD člen 5. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 36, 36.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - pravna oseba - vračilo danih sredstev
Če stečajni dolžnik v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka ni izplačeval plač v skladu z določbo 36. člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, ter je mimo vrstega reda, kot ga določa citirani člen, izplačeval plače nad višino z zakonom zajamčenih, lahko upniki ali stečajni upravitelj v skladu z določbo 125. člena ZPPSL izpodbijajo pravna dejanja izplačila in zahtevajo vrnitev neupravičeno izplačanih zneskov.
ZDR člen 11, 54, 56, 56/1. ZTPDR člen 27, 27/3, 31, 31/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačanem letnem dopustu člen 3.
letni dopust - skrajšanje letnega dopusta - skrajšan delovni čas
Upoštevaje načelo, da se pravice delavcev, ki delajo v specifičnem delovnem času, praviloma uveljavljajo v sorazmerju z delovnim časom (54. čl. ZDR in 3. odst. 27. čl. ZTPDR), niso nezakonite določbe pogodb o zaposlitvi, da delavcem, ki delajo s specifičnim razporedom delovnih dni (4 delovni dnevi, 2 prosta dneva) pripada sorazmerno manj dopusta kot delavcem tožene stranke, ki delajo s petdnevnim delovnim tednikom.
zastaralni rok - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Za posojilo, ki ga da zavarovalnica svojemu zavarovancu, velja 3-letni zastaralni rok, četudi sicer dajanje posojil ne predstavlja opravljanja dejavnosti, za katero je zavarovalnica ustanovljena.