Po 133.členu ZZZDR je aktivno legitimiran za izterjavo stroškov preživljanja otroka od tistega, ki je mld. otroka dolžan preživljati, tisti, ki je te stroške imel. To pa je v konkretnem primeru upničina mati in ne upnica sama, saj upnica niti zatrjuje, da bi mati predmetno terjatev prenesla nanjo (24.člen ZIZ). Vprašanje aktivne legitimacije je vprašanje materialnega in ne procesnega prava. Pomanjkanje aktivne legitimacije tako ne pomeni obstoja procesne ovire v smislu 273.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ za vsebinsko odločanje o predlogu za izvršbo. Kadar predlog za izvršbo vloži oseba, ki ni aktivno legitimirana zanj, se predlog za izvršbo zavrne in ne zavrže.
ZOR člen 154, 154. Ustava Republike Slovenije (URS) člen 23, 33, 23, 33.
zloraba pravice
Za protipravnost namreč gre, če storilec prekrši pravo, ki varuje kakšen zavarovan interes oškodovanca. Glede na takšno definicijo nedopustnosti se postavlja vprašanje, ali lahko nekdo krši pravico drugega s tem, ko izvršuje svojo pravico, ko je torej možnost njegovega ravnanja pravno zavarovana (osrednja prvina pravice je možnost, da pravni subjekt ravna na določen način). Po mnenju tega sodišča lahko šele subjektiven odnos storilca do svojega ravnanja opredeli njegovo protipravnost. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženki ni mogoče očitati nikakršne krivde za zatrjevano škodo, zato njenega ravnanja (vložitve tožbe) tudi ni mogoče opredeliti kot nedopustnega.
V primeru popravka v tisku se enakovrednost mesta programskega prostora ne presoja izključno po številu bralcev določene časopisne strani, temveč je potrebno upoštevati tudi strukturo bralcev.
hrup - nepremoženjska škoda - vznemirjanje občanov
Tožeča stranka s tožbo zahteva od tožene stranke, naj ta nekaj stori, to je postavi protihrupne panoje, da bi se na ta način preprečilo nastajanje škode. Prizadeta lastnika sosednje nepremičnine toženi stranki ne moreta narekovati ukrepa, ki naj ga uporabi za zmanjšanje hrupa. Takšen zahtevek v smeri povsem določene aktivnosti tožene stranke bi bil možen le tedaj, kadar bi bilo škodo po naravi stvari mogoče preprečiti le na en sam način.
Pripoznava je enostranska brezpogojna izjava toženca nasproti sodišču, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Ob tožbenem zahtevku, ki glasi na ugotovitev, da je določena pogodba razvezana, pomeni izjava toženca "o sami razvezi pa se toženec ne upira", pripoznavo zahtevka, ker je ugotovitev razveze pravnega razmerja kateri se toženec ne upira, neposredni sporni predmet oziroma zahtevek na katerega se nanaša priznanje. Na podlagi takšne izjave spora med pravdnima strankama ni več.
Priznanje zemljiškoknjižnega lastnika, da obstoje pravnopomembne okoliščine, na katere zakon veže določeno pravno posledico (pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem) - kot samostojno izjavo volje ali zajeto v pogodbo s priposestvovalcem - na katerem je podpis osebe, katere lastninska pravica preneha, notarsko overjen (22. čl. ZZK), je listina iz 21. čl. v zvezi s 3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK. Noben predpis ne določa, da je lahko podlaga za vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja le sodna odločba, razlog temu pa tudi ne more biti 3. čl. ZPP, torej presoja dopustnosti razpolaganja. V primeru te kršitve gre tudi za ničnost pravnega posla, na kar pa po uradni dolžnosti pazi tudi zemljiškoknjižno sodišče (83. čl. ZZK).
Če sodišče v pravdi za zvišanje otrokove preživnine ni ravnalo v skladu s 1. odst. 409. člena ZPP t.j., če torej otroku, ki je dopolnil 15 let (in za katerega se domneva, da razume pomen in pravne posledice svojih dejanj), ni omogočilo, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
ZOR člen 308, 308. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
sklep o izvršbi - ugovor - prenehanje terjatve - nadomestna izpolnitev
Brezpredmetne so dolžnikove trditve o dodatni skrbi za preživninsko upravičenko, če šteje, da naj bi bil to razlog za zmanjšanje njegove preživninske obveznosti. Takšne nadomestne izpolnitve bi lahko bile možen način zmanjšanja njegove preživninske obveznosti le v primeru, če bi temeljile na sporazumu med preživninskim upravičencem in njim. V obravnavanem primeru tak sporazum niti ni zatrjevan, zato je vsebina dolžnikove obveznosti, ki je v plačilu denarnega zneska preživnine v znesku določenem v omenjeni sodbi in sporočilih CSD nespremenjena.
Zdravnik pacientu sicer ni obrazložil vseh možnih različic, marveč mu je pojasnil naravo samega posega. Ker je bila pacientov reakcija neobičajna, bi bila zahteva, da bi bil pred privolitvijo moral biti z njo seznanjen, pretirana.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine - odškodnina za strah - trajanje
Šestmesečne tožničine težave na duševnem področju, povzročene z večkratnimi toženkinimi žaljivimi izjavami, zaradi česar je bila potrebna zdravniška pomoč in zdravljenje z zdravili, zahtevajo satisfakcijo v obliki denarne odškodnine.
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZVCP člen 20, 21, 102, 105, 108, 20, 21, 102, 105, 108.
premoženjska škoda - odgovornost
Ni odškodninske odgovornosti občine, ki je postavila potopne količke za umirjanje prometa, saj je do škode pri trčenju v količek prišlo izključno zaradi voznikove kršitve prometnih pravil, prometne signalizacije in označb na vozišču, torej po krivdi voznika samega.
Sodišče prve stopnje je z izborom preseglo svoja materialnopravna pooblastila, določena v 7. členu ZDKG, saj glede na povzeta pravnorelevantna dejstva, izbrani dedič ne izpolnjuje pogojev za konkuriranje položaju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL47632
ZGD člen 394, 395, 396, 397, 398, 456, 394, 395, 396, 397, 398, 456. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205, 205/1, 205/1-3. ZFPPod člen 27, 27/4, 37, 27, 27/4, 37.
izvršba - izbris iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - pasivna legitimacija
Pasivna legitimacija dolžnika je podana, saj so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, glede njenega premoženja, vključno s terjatvami, njeni nasledniki že po zakonu samem. Zaradi izbrisa družbe prekinjeni postopek se tako nadaljuje, ko ga prevzamejo pravni nasledniki družbe.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - tek procesnih rokov - sodne počitnice
Postopek, ki miruje, se ne more nadaljevati, preden ne potečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka. Če se trimesečni rok izteče v času sodnih počitnic, postopek še vedno miruje, dokler se ne iztečejo sodne počitnice. V času sodnih počitnic procesni roki po 38. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Ur. l. RS št. 28/2000) ne tečejo.
ZD člen 214, 214/1, 214/2, 214/3, 214, 214/1, 214/2, 214/3.
vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - vpis v zemljiško knjigo
Dogovor, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v sklepu o dedovanju, ni dedni dogovor, ker je šlo za vprašanje med dedinjo in tretjo osebo. Zato zapuščinsko sodišče nima pooblastila za zemljiškoknjižno izvedbo dogovorov, ampak je to stvar samih pogodbenic.
Ker gre za dvostransko oziroma vzajemno obveznost, lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev bodisi razvezo pogodbe le ob pogoju, če je sam svojo obveznost izpolnil oziroma jo je pripravljen izpolniti (če je torej pogodbi zvest). Le pri fiksnih pogodbah je, v primeru neizpolnitve, pogodba razdrta že po samem zakonu. Fiksno je določen rok, če se stranki dogovorita, da bosta pogodbo razdrli, če izpolnitev ne bo opravljena v določenem roku, ali pa če iz kavze pogodbe izhaja, da izpolnitev po določenem času nima več smisla, ko torej iz posla samega oziroma njegove narave izhaja, da je izpolnitveni rok tako pomemben, da stranki drugače sploh ne bi sklenili pogodbe. Sodišče prve stopnje se je napačno sklicevalo na določilo 815. člena ZOR, po katerem mora imeti posrednik za sprejem izpolnitve pogodbene obveznosti posebno naročiteljevo pismeno pooblastilo. Uporabo navedenega določila, ki predpostavlja naročiteljevo odsotnost pri sprejemu izpolnitve, ugotovljene dejanske okoliščine preprečujejo.
ZOR člen 154, 154. SZ člen 117, 123, 123/1, 117, 123, 123/1.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - pretrganje
Po določilu 117. člena Stanovanjskega zakona je bil lastnik dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo z upravičencem v 30 dneh po vložitvi zahteve za odkup. Če je tožnik vložil zahtevo za odkup šele 27.9.1993, bi tožnik zamudil prekluzivni rok iz 123. člena Stanovanjskega zakona, tudi če bi toženec pravočasno, kar pomeni vse do izteka tridesetdnevnega roka (27.10.1993), tožnika obvestil, da ni lastnik stanovanja, ampak zgolj upravitelj. Navedeno pomeni, da je vzročna zveza med škodnim dejanjem in prepovedano posledico pretrgana. Tožnik bi namreč zamudil omenjeni prekluzivni rok neodvisno od tega, ali ga je toženec pravočasno seznanil z dejstvom nelastništva.