postopek za ureditev meje - stroški postopka - skupni stroški postopka
Pritožbena razlaga, da velja določilo 139. člena ZNP tudi za ostale stroške (stroške zastopanja), je napačna. Okoliščine, da sta nasprotna udeleženca že v odgovoru na predlog zatrjevala, da je predlog za sodno določitev meje brez potrebe, ker je meja dobro vidna, zamejničena in v celoti prepoznavna, da jo je geodetska uprava že 7.5.1963 določila po zidu in vrisala v naznanilni list, da je sodišče tudi uredilo mejo tako, kot je bila označena v skici in da je ugotovilo, da sta nasprotna udeleženca imela v posesti dvorišče preko dvajset let do navedene in ugotovljene mejne črte, izkazujejo, da je bila krivda za opravo mejnega postopka izključno na strani predlagatelejev, zato naj tudi sama nosita skupne stroške postopka.
najemna pogodba za poslovni prostor - najemnina - stvarna napaka - razdrtje najemne pogodbe - pasivna legitimacija - najemno razmerje - pooblaščenec
Ob pravilnih ugotovitvah o obstoju najemne pogodbe med tožnikom in drugim tožencem je prvostopno sodišče nepravilno sklepalo, da je prvi toženec v zvezi z najemno pogodbo nastopal v svojem imenu in da je zato tudi on pasivno legitimiran za vrnitev najemnine zaradi razdrtja pogodbe. Kot pooblaščenec drugega toženca ni bil stranka najemnega razmerja.
Mejni spor ni tipičen nepravdni postopek, ampak sodi med tiste nepravdne postopke, ki po svoji pravni naravi bolj sodijo v pravdni postopek, vendar pa so iz posebnih razlogov odkazani v nepravdno sodstvo. V mejnem postopku nastopajo stranke kot nosilci nasprotujočih si koristi in zahtev (vsaka stranka zatrjuje svoj potek mejne črte), o katerih mora sodišče odločiti. Zato se v teh zadevah pojem udeleženca določa podobno kot v pravdnem postopku, torej na podlagi formalnega kriterija. Formalni kriterij pa je ustrezno procesno dejanje ene stranke, torej predlog za določitev meje. Na podlagi tega dejanja predlagatelja je druga stranka pritegnjena v postopek. Tako kot v drugih spornih nepravdnih zadevah, je tudi v postopku za ureditev meje pojem udeleženca čisto formalen in procesualen.
odškodnina za premoženjsko škodo - napake - protipravno ravnanje
Zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine je posledica zaključka, da ni bilo protipravnega ravnanja zdravnikov, saj so neutemeljeni očitki neustrezne operacijske metode, zavlačevanja z operacijo, napačnega postoperativnega zdravljenja in opustitve pojasnilne dolžnosti.
Zakon o zemljiški knjigi daje aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe vsakomu, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je materialnopravnega razloga neveljavne vknjižbe oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. 88. čl. Zakona o denacionalizaciji je prepovedal le pravno-poslovno razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dožnost vrnitve. S tem, da je na podlagi 31. čl. Zakona o slovenski Akademiji znanosti in umetnosti tožena stranka, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah kot imetnica pravice uporabe, torej po vsebini pravice, ki je bila izenačena z lastninsko pravico, postala lastnica nepremičnin, ni prišlo do nebenega pravno-poslovnega razpolaganja, marveč le za pretvorbo ene vrste lastnine v drugo na podlagi zakona.
Šteje se, da je stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, ni pa založila predujma za stroške izvedbe dokaza, umaknila predlog tega dokaza in zato ni dolžna naknadno založiti predujma za stroške izvedbe tega istega dokaza.
postopek za ureditev meje - pravnomočno razsojena stvar - ne bis in idem
Ne more ena od strank ignorirati sklenjene sodne poravnave s svojimi ravnanji na primer tako, da uniči, prestavi mejna znamenja in nato zahteva ureditev meje. To ne bi bil nov mejni spor, ampak poskus oživitve spora, ki je bil že pravnomočno končan. Tak predlog je zato nedovoljen (načelo ne bis in idem) in ga je sodišče dolžno zavreči. Tista stranka, ki je spoštovala sklenjeno sodno poravnavo, ima možnost oziroma pravico naperiti zoper stranko, ki je poravnavo kršila tako, da je uničila, poškodovala ali premestila mejna znamenja, tožbo z ustreznim dajatvenim zahtevkom.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - nova sredstva izvršbe - sredstva izvršbe - ustavitev izvršbe
Upnik lahko do konca izvršilnega postopka predlaga izvršbo še z drugim izvršilnim sredstvom poleg doslej dovoljenega ali namesto njega. Če so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe z doslej dovoljenimi sredstvi, vendar upnik predlaga nova, preden sodišče o ustavitvi odloči, mora najprej odločiti o upnikovem predlogu, šele nato pa lahko ustavi izvršbo s prvotnimi izvršilnimi sredstvi.
ZPPSL člen 8, 8/1, 111, 111/2, 8, 8/1, 111, 111/2. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
kršitev določb postopka - zastopanje - vročanje
Sodišče prve stopnje je v času, ko je že nastopila pravna posledica začetka stečajnega postopka, izvedlo razdelilni narok, katerega se je brez pooblastila stečajnega upravitelja udeležil dolžnikov bivši zakoniti zastopnik, dolžnik pa na nadaljevanje naroka ni bil vabljen. Tako sta podani bistveni kršitvi določb 8. tč. in 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1, 24, 24/2, 26, 26/1.
odpovedni rok - računanje rokov
Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno in ne z dopisom. Zato se (enoletni) odpovedni rok šteje od vročitve izpraznitvenega naloga najemniku.
Če stranka ne plača predpisane takse za pritožbo, in sicer za pritožbo, ki jo je vložila neposredno, po nalogu, za pritožbo, ki jo je poslala po pošti, pa po opominu, se šteje (če niso podani pogoji za oprostitev), da je napoved pritožbe umaknila.
Uveljavljanje sodnega varstva pravic po 10 mesecih od dneva, ko bi tožena stranka morala odločiti o ugovoru delavca, presega razumni rok, ne glede na določbo 105. člena ZDR. Nedopustno je tolerirati odlašanje delavca za uveljavljanje pravic in čakanje na uveljavljanje pravic v nedogled. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje sodnega varstva glede ugotovitvenega nedenarnega zahtevka, ker je bila tožba vložena prepozno.
Delodajalec ne more izdati sklepa o prenehanju delovnega razmerja po 5. tč. 1. odst. 100. člena ZDR, če je pred tem zaradi istega neupravičenega izostanka delavki izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Dejansko stanje neopravičenega izostanka je bilo predmet disciplinskih odločb in tudi predmet sodne presoje, ki je potrdila neupravičenost tožničinega izostanka in je o njem odločala po vsebini, zato zaradi spoštovanja načela "ne bis in idem" ponovno odločanje ni dopustno.
ZGD v 577. členu izrečno določa, da z dnem uveljavitve zakona nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register, vse obstoječe gospodarske organizacije (ne glede na svojo pravno-organizacijsko obliko): tako tudi družbe z omejeno odgovornostjo. Zakon ni posegel v kapitalsko ali upravljalsko strukturo obstoječih gospodarskih organizacij, zahteval je le (za naprej) uskladitev z njegovimi kogentnimi določbami. Uskladitev akta o ustanovitvi družbe z ZGD se opravi s sprejetjem nove pogodbe o ustanovitvi družbe, ki z dnem uveljavitve v celoti nadomesti staro pogodbo o ustanovitvi. Pri tem ne gre za spremembo pogodbe, ampak samo za njeno prilagoditev novemu zakonu. Pravne posledice pripojitve nastanejo z vpisom pripojitve v register po sedežu prevzemne družbe. Takrat prevzeta družba preneha obstajati, pri čemer pa poseben izbris prevzete družbe ni potreben.
ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83, 83/1, 83/2. ZIZ člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
tek procesnih rokov
V 2. točki 2. odst. 83. člena ZS je kot nujna zadeva opredeljena izdaja začasne odredbe. V nujnih zadevah torej tudi zadevi izdaje začasne odredbe ne velja določba 3. odst. 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic ne tečejo procesni roki. To pomeni, da je pričel teči rok za pritožbo zoper sklep izdan v postopku nujne zadeve naslednji dan po vročitvi sklepa (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.
ZIZ člen 11, 171, 171/1, 171/2, 11, 171, 171/1, 171/2.
sklep o domiku - domik - pristop k izvršbi
Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Zato ustavitev postopka zaradi umika izvršilnega predloga enega upnika nima avtomatično za posledico ustavitve postopka za vse druge "pridružene" upnike.
Pritrditi pa je pritožbenemu stališu upnika, da ZPPSL pravnega interesa upnika za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave ne enači z glasovalno pravico. Pravnega interesa upnika ni mogoče presojati zgolj z možnostjo njegovega aktivnega odločanja o usodi - (ne)sprejemu predlagane prisilne poravnave (1. odst. 54. člena ZPPSL). ZPPSL upnikom daje le možnost glasovanja, jih pa k temu ne obvezuje. Nobenih drugih pravic ne izgubijo, če te pravice ne izkoristijo. Upnikov interes pa je vsekakor tudi ugotovitev obstoja njegove terjatve (1. odst. 62. člena ZPPSL), saj ima sklep o potrditvi prisilne poravnave za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilnega naslova (primerjaj 1. odst. 61. člena ZPPSL). Drugo pa je vprašanje njegovega poplačila po pogojih prisilne poravnave glede na razred terjatev, v katerega sodijo (3. odst. 59. člena ZPPSL) oziroma glede na okoliščino, da prisilna poravnava na njihove terjatve nima učinka. Pritožniku, ki mu je bila terjatev v postopku prisilne poravnave ugotovljena tako po temelju, kot po višini, zato ni mogoče odreči pravnega interesa za ugotovitev njegove terjatve. Glede na zatrjevano ločitveno pravico pa bo način poplačila lahko uveljavljal s tožbo v posebnem postopku, ne da bi moral v njem dokazovati tudi obstoj in višino terjatve, zavarovane z zatrjevano ločitveno pravico.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri banki
V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.
ZGD v 577. členu izrečno določa, da z dnem uveljavitve zakona nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register, vse obstoječe gospodarske organizacije (ne glede na svojo pravno-organizacijsko obliko): tako tudi družbe z omejeno odgovornostjo. Zakon ni posegel v kapitalsko ali upravljalsko strukturo obstoječih gospodarskih organizacij, zahteval je le (za naprej) uskladitev z njegovimi kogentnimi določbami. Uskladitev akta o ustanovitvi družbe z ZGD se opravi s sprejetjem nove pogodbe o ustanovitvi družbe, ki z dnem uveljavitve v celoti nadomesti staro pogodbo o ustanovitvi. Pri tem ne gre za spremembo pogodbe, ampak samo za njeno prilagoditev novemu zakonu. Pravne posledice pripojitve nastanejo z vpisom pripojitve v register po sedežu prevzemne družbe. Takrat prevzeta družba preneha obstajati, pri čemer pa poseben izbris prevzete družbe ni potreben.