ZPPSL člen 182, 182/2, 182, 182/2. ZIZ člen 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - prehod terjatve
Upnica je v skladu s 1. odst. 24. čl. ZIZ izkazala prehod terjatve iz izvršilnega naslova s po zakonu overjeno listino, in sicer z notarsko overjeno cesijsko pogodbo.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZPP člen 205, 205/2, 207, 207/2, 205, 205/2, 207, 207/2.
sklep o začetku postopka prisilne poravnave
Ker je sodišče prve stopnje po začetku postopka prisilne poravnave izdalo izpodbijani sklep o določitvi izvršitelja ter založitvi predujma, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Sodišče bi moralo postopek prekiniti.
Nasprotni predlog se mora nanašati na točko, ki je na dnevnem redu, tako da ne sme pomeniti predloga za odločanje o takem vprašanju, ki ga ni na dnevnem redu skupščinskega zasedanja. Nasprotni predlog je torej pobuda, da se o določenem vprašanju, ki je na dnevnem redu skupščine, ne odloči tako, kot predlaga uprava (kot sklicateljica skupščine ter v tej zvezi kot predlagateljica dnevnega reda in oblikovalka predloga sklepa), temveč tako, kot predlaga delničarka (sestavljalka nasprotnega predloga).
odstop terjatve s pogodbo - denarna enota - valutna klavzula
8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije (ZUDE) ima naravo (uvedbe) zakonske valutne klavzule; ima pa tudi funkcijo merila vrednosti oz. učinke zakonske konverzije denarne enote (za obveznosti, ki so do dne 08.10.1991 nastale v dinarjih).
ZOR člen 446, 446. ZPP člen 154, 155, 165, 318, 353, 154, 155, 165, 318, 353.
zamudna sodba - prevzem dolga
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni raziskovalo, ali je podano dejansko stanje, na katero je tožnik oprl svoj zahtevek, pač pa je podane navedbe pravno vrednotilo. Tožena stranka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala in dokazovala okoliščin, ki bi vodile v materialnopravni zaključek, da je tožeča stranka privolitev v spremembo dolžnika odklonila (glej 4. odstavek 446. člena ZOR).
Vožnja po sredini ceste tako, da se leva kolesa avtomobila pomikajo na levi strani cestišča, gledano v smeri njegove vožnje, pomeni vožnjo na nepredpisani strani vozišča oziroma hudo malomarnost.
odpravnina - trajno presežni delavec - prevzem delavcev v drugo podjetje
Ni potrebno, da bi sklep o napotitvi delavca k drugemu delodajalcu izrecno določal pravico, da delavec obdrži pravico do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja pri novem delodajalcu tudi za čas, ko je delal pri drugem delodajalcu. Bistveno je, da je tožnik prešel k novem delodajalcu na podlagi določbe o prevzemu in se v takem primeru pri uveljavljanju pravic pri novem delodajalcu šteje, kot da ni spremenil zaposlitve. Če mu pri novem delodajalcu preneha delovno razmerje iz razlogov, zaradi katerih mu pripada odpravnina po 36f. členu ZDR, mu je novi delodajalec dolžan izplačati odpravnino, upoštevajoč tudi trajanje zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu.
Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe stečajnega postopka, niso bistveni ugovori tožene stranke, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj o tem sodišče odloči v nadaljevanju postopka.
ZPP (1977) člen 300, 300/2, 370, 370/2, 300, 300/2, 370, 370/2. ZOR člen 154, 173, 174, 177, 177/2, 154, 173, 174, 177, 177/2.
odškodninska odgovornost delodajalca
Pleskanje zapornic hidroelektrarne, ko so zapornice vlažne, je nevarna dejavnost, zato gre v danem primeru za objektivno odgovornost delodajalca. Glede na to, da se je delo opravljalo na višini, pa je možno govoriti tudi o krivdni odgovornosti delodajalca, zlasti v primeru, če ni zagotovil pogojev za varno delo na višini.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 44, 44/1, 44/1-1. ZTPDR člen 57. ZPP člen 286, 286/2, 337.
regres za letni dopust - izraba letnega dopusta
Delodajalec, pri katerem je delavec pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, je zavezan k plačilu regresa za letni dopust, ki zapade v plačilo v juliju tekočega leta, oz. v primeru insolventnosti delodajalca, v mesecu novembru tekočega leta.
Delavec, ki razveže delovno razmerje po 2. odst. 19. a člena ZZZPB, ker mu delodajalec ni izplačeval plače za opravljeno delo, je upravičen do odpravnine pod pogoji, ki jih določajo predpisi o delovnih razmerjih za presežne delavce (36. f. člen ZDR).
ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3. ZIZ člen 56, 56/1, 56, 56/1.
ugovor po izteku roka - prisilna poravnava
Glede na potrjeno prisilno poravnavo, bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti paziti na določbo 3. odst. 64. čl. ZPPSL, po kateri je dopustno izvršiti izvršilni naslov, če upnik terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil, le ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave.
Ker izvedeniški organi niso razpolagali z opisom dela, torej s pogoji tožnikovega dela, niti niso ugotavljali, ali je bil zmožen opravljati kakšno drugo ustrezno delo obrtnika - video - SAT, ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje.
ZPPSL člen 149, 149/2, 152, 152/1, 149, 149/2, 152, 152/1. ZPP člen 344, 344/3, 344, 344/3.
stečaj - prodaja stvari - pogodba
Sklep stečajnega senata o drugačnem načinu prodaje premoženja stečajnega dolžnika (z neposredno pogodbo) ne ustvarja nobenih pravnih učinkov za potencialnega kupca tega premoženja (čeprav je v izreku sklepa naveden), zato njegova pritožba zoper ta sklep ni dovoljena.
ZPP (1977) člen 190, 190/2, 373, 373-4, 190, 190/2, 373, 373-4. ZDR člen 36f. SKPG člen 44, 44-3.
odpravnina trajno presežnega delavca
Trajno presežni delavec, ki mu delodajalec dokupi delovno dobo, ni upravičen do izplačila razlike med zneskom za dokup delovne dobe in zneskom odpravnine, ki bi mu pripadala kot trajno presežnemu delavcu. Če pa bi delavcu delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve, bi bil upravičen do razlike med zneskom za dokup in zneskom odpravnine, ki bi mu šla ob upokojitvi.
Sodišče je zavarovanje s predhodno odredbo v zavarovanje upnikove terjatve med drugim odredilo tudi rubež dolžnikovega deleža v družbi T d.o.o., kot je to predlagal upnik. Rubež deleža družbenika v družbi pa opravi sodišče s sklepom tako, da družbeniku prepove razpolagati z njegovim deležem. Dolžnik očitno napačno sklep razume kot novo obliko zavarovanja terjatve, za katero bi moral biti tudi ustrezen predlog upnika, vendar pa gre le za realizacijo predhodne odredbe. Z rubežem deleža družbenika v družbi pridobi upnik na njem zastavno pravico, katere vpis v sodni register odredi sodišče. To je sodišče storilo s tč. 2 izreka. Po svoji vsebini ta del izreka sklepa predstavlja odredbo, zoper katero pa ni pravnega sredstva. Pritožba dolžnika je torej v tem delu nedovoljena.
delovna uspešnost - zahteva za varstvo pravic - ocena delovne uspešnosti
Pravočasna zahteva za varstvo pravic pri delodajalcu v zvezi z obračunom in izplačilom delovne uspešnosti, je procesna predpostavka za sodno varstvo. Ko sodišče odloča o plačilu dodatka za delovno uspešnost, presoja realnost ocene delovne uspešnosti delavke, ki jo je podal predstojnik, ne more pa samo postavljati kriterijev za presojo ustreznosti tožničinega dela.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 16/1, 7, 7/1, 16, 16/1. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - stroški zastopanja
Stroški zastopanja Republike Slovenije po Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije se v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Določba 162. člena ZPP v tem primeru ni uporabljiva, ker Republika Slovenija ni posamičen državni organ, temveč pravna oseba.
Vsak dedič zase je legitimiran za zahtevek za povečanje zapuščinske mase, ki je v korist vseh dedičev. Zato ni potrebno, da bi v sporu na aktivni strani sodeloval tudi drugi toženec (prav tako dedič po pokojni H.T.), na pasivni strani pa enotnega sosporništva (in tako tudi ne nujnega) med obema tožencema ni, saj drugi toženec s premoženjem, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, zaenkrat (dokler ni odločeno, da sporno premoženje spada v zapuščino) ni v nobeni pravnorelevantni zvezi. Z odločitvijo v obravnavani zadevi zato drugi toženec ne more biti v ničemer prizadet (eventualna ugoditev tožbenemu zahtevku bi mu bila v celoti v korist), zato ni nobenega razloga, da bi moral drugi toženec v postopku sodelovati na pasivni strani.
ZIZ člen 129, 133, 133/1, 133/3, 129, 133, 133/1, 133/3.
izvršba na plačo - sklep o izvršbi - ugovor - prenehanje delovnega razmerja - novi delodajalec
Ker dolžnik na dan izdaje sklepa o izvršbi ni bil več v delovnem razmerju, je sodišče dovolilo izvršbo z izvršilnim sredstvom (izvršba na plačo), ki ga ni bilo mogoče uveljaviti. Ker upnik ni predlagal drugega izvršilnega sredstva, na poziv pa v roku ni sporočil sodišču novega dolžnikovega delodajalca, je bilo treba ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in izvršbo ustaviti.