ZPP člen 274, 274/1, 365, 365-2, 274, 274/1, 365, 365-2.
pravovarstveni interes - procesna predpostavka za tožbo
Pravovarstveni interes je procesna predpostavka (tudi dajatvenega) tožbenega zahtevka. Tega tožnica, ki za vtoževano denarno terjatev že ima izvršilni naslov v pravnomočnih upravnih odločbah, v predmetnem gospodarskem sporu nima.
ZPPSL člen 36, 36/2, 64, 64/1, 64/3, 36, 36/2, 64, 64/1, 64/3. ZIZ člen 76, 76/2, 76, 76/2.
sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - prisilna poravnava
Po 2. odst. 76. čl. ZIZ sodišče ustavi izvršbo in pri tem razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače in kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker pa sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, temveč pravnomočna sodna odločba, ga na tej podlagi ni (bilo) mogoče razveljaviti.
odstop terjatve s pogodbo - denarna enota - valutna klavzula
8. člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije (ZUDE) ima naravo (uvedbe) zakonske valutne klavzule; ima pa tudi funkcijo merila vrednosti oz. učinke zakonske konverzije denarne enote (za obveznosti, ki so do dne 08.10.1991 nastale v dinarjih).
posest - motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje - nedoločen zahtevek
Tožnikova pritožbena trditev, da nova pot sedaj onemogoča dostop težjim tovornjakom, je ostala nedokazana, ob tem pa tožnik že v tožbi ni zatrjeval, da bi sporno pot uporabljal tudi za vožnjo s težjimi tovornjaki. To pomeni, da tudi ob široki razlagi tožnikovega zahtevka za vzpostavitev prejšnjega stanja "za normalno koriščenje" poti, tega ni mogoče povezati s tožbenimi trditvami in zato mora posledice nedoločenega tožbenega zahtevka tožnik nositi sam.
Vožnja po sredini ceste tako, da se leva kolesa avtomobila pomikajo na levi strani cestišča, gledano v smeri njegove vožnje, pomeni vožnjo na nepredpisani strani vozišča oziroma hudo malomarnost.
Nasprotni predlog se mora nanašati na točko, ki je na dnevnem redu, tako da ne sme pomeniti predloga za odločanje o takem vprašanju, ki ga ni na dnevnem redu skupščinskega zasedanja. Nasprotni predlog je torej pobuda, da se o določenem vprašanju, ki je na dnevnem redu skupščine, ne odloči tako, kot predlaga uprava (kot sklicateljica skupščine ter v tej zvezi kot predlagateljica dnevnega reda in oblikovalka predloga sklepa), temveč tako, kot predlaga delničarka (sestavljalka nasprotnega predloga).
odpravnina - trajno presežni delavec - prevzem delavcev v drugo podjetje
Ni potrebno, da bi sklep o napotitvi delavca k drugemu delodajalcu izrecno določal pravico, da delavec obdrži pravico do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja pri novem delodajalcu tudi za čas, ko je delal pri drugem delodajalcu. Bistveno je, da je tožnik prešel k novem delodajalcu na podlagi določbe o prevzemu in se v takem primeru pri uveljavljanju pravic pri novem delodajalcu šteje, kot da ni spremenil zaposlitve. Če mu pri novem delodajalcu preneha delovno razmerje iz razlogov, zaradi katerih mu pripada odpravnina po 36f. členu ZDR, mu je novi delodajalec dolžan izplačati odpravnino, upoštevajoč tudi trajanje zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu.
Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe stečajnega postopka, niso bistveni ugovori tožene stranke, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj o tem sodišče odloči v nadaljevanju postopka.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 44, 44/1, 44/1-1. ZTPDR člen 57. ZPP člen 286, 286/2, 337.
regres za letni dopust - izraba letnega dopusta
Delodajalec, pri katerem je delavec pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, je zavezan k plačilu regresa za letni dopust, ki zapade v plačilo v juliju tekočega leta, oz. v primeru insolventnosti delodajalca, v mesecu novembru tekočega leta.
Delavec, ki razveže delovno razmerje po 2. odst. 19. a člena ZZZPB, ker mu delodajalec ni izplačeval plače za opravljeno delo, je upravičen do odpravnine pod pogoji, ki jih določajo predpisi o delovnih razmerjih za presežne delavce (36. f. člen ZDR).
ZPP (1977) člen 300, 300/2, 370, 370/2, 300, 300/2, 370, 370/2. ZOR člen 154, 173, 174, 177, 177/2, 154, 173, 174, 177, 177/2.
odškodninska odgovornost delodajalca
Pleskanje zapornic hidroelektrarne, ko so zapornice vlažne, je nevarna dejavnost, zato gre v danem primeru za objektivno odgovornost delodajalca. Glede na to, da se je delo opravljalo na višini, pa je možno govoriti tudi o krivdni odgovornosti delodajalca, zlasti v primeru, če ni zagotovil pogojev za varno delo na višini.
ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3. ZIZ člen 56, 56/1, 56, 56/1.
ugovor po izteku roka - prisilna poravnava
Glede na potrjeno prisilno poravnavo, bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti paziti na določbo 3. odst. 64. čl. ZPPSL, po kateri je dopustno izvršiti izvršilni naslov, če upnik terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil, le ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave.
ZPPSL člen 149, 149/2, 152, 152/1, 149, 149/2, 152, 152/1. ZPP člen 344, 344/3, 344, 344/3.
stečaj - prodaja stvari - pogodba
Sklep stečajnega senata o drugačnem načinu prodaje premoženja stečajnega dolžnika (z neposredno pogodbo) ne ustvarja nobenih pravnih učinkov za potencialnega kupca tega premoženja (čeprav je v izreku sklepa naveden), zato njegova pritožba zoper ta sklep ni dovoljena.
Ker izvedeniški organi niso razpolagali z opisom dela, torej s pogoji tožnikovega dela, niti niso ugotavljali, ali je bil zmožen opravljati kakšno drugo ustrezno delo obrtnika - video - SAT, ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje.
ZPP (1977) člen 190, 190/2, 373, 373-4, 190, 190/2, 373, 373-4. ZDR člen 36f. SKPG člen 44, 44-3.
odpravnina trajno presežnega delavca
Trajno presežni delavec, ki mu delodajalec dokupi delovno dobo, ni upravičen do izplačila razlike med zneskom za dokup delovne dobe in zneskom odpravnine, ki bi mu pripadala kot trajno presežnemu delavcu. Če pa bi delavcu delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve, bi bil upravičen do razlike med zneskom za dokup in zneskom odpravnine, ki bi mu šla ob upokojitvi.
Sodišče je zavarovanje s predhodno odredbo v zavarovanje upnikove terjatve med drugim odredilo tudi rubež dolžnikovega deleža v družbi T d.o.o., kot je to predlagal upnik. Rubež deleža družbenika v družbi pa opravi sodišče s sklepom tako, da družbeniku prepove razpolagati z njegovim deležem. Dolžnik očitno napačno sklep razume kot novo obliko zavarovanja terjatve, za katero bi moral biti tudi ustrezen predlog upnika, vendar pa gre le za realizacijo predhodne odredbe. Z rubežem deleža družbenika v družbi pridobi upnik na njem zastavno pravico, katere vpis v sodni register odredi sodišče. To je sodišče storilo s tč. 2 izreka. Po svoji vsebini ta del izreka sklepa predstavlja odredbo, zoper katero pa ni pravnega sredstva. Pritožba dolžnika je torej v tem delu nedovoljena.
delovna uspešnost - zahteva za varstvo pravic - ocena delovne uspešnosti
Pravočasna zahteva za varstvo pravic pri delodajalcu v zvezi z obračunom in izplačilom delovne uspešnosti, je procesna predpostavka za sodno varstvo. Ko sodišče odloča o plačilu dodatka za delovno uspešnost, presoja realnost ocene delovne uspešnosti delavke, ki jo je podal predstojnik, ne more pa samo postavljati kriterijev za presojo ustreznosti tožničinega dela.
Šteje se, da je stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, ni pa založila predujma za stroške izvedbe dokaza, umaknila predlog tega dokaza in zato ni dolžna naknadno založiti predujma za stroške izvedbe tega istega dokaza.
Vsak dedič zase je legitimiran za zahtevek za povečanje zapuščinske mase, ki je v korist vseh dedičev. Zato ni potrebno, da bi v sporu na aktivni strani sodeloval tudi drugi toženec (prav tako dedič po pokojni H.T.), na pasivni strani pa enotnega sosporništva (in tako tudi ne nujnega) med obema tožencema ni, saj drugi toženec s premoženjem, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, zaenkrat (dokler ni odločeno, da sporno premoženje spada v zapuščino) ni v nobeni pravnorelevantni zvezi. Z odločitvijo v obravnavani zadevi zato drugi toženec ne more biti v ničemer prizadet (eventualna ugoditev tožbenemu zahtevku bi mu bila v celoti v korist), zato ni nobenega razloga, da bi moral drugi toženec v postopku sodelovati na pasivni strani.
postopek za ureditev meje - pravnomočno razsojena stvar - ne bis in idem
Ne more ena od strank ignorirati sklenjene sodne poravnave s svojimi ravnanji na primer tako, da uniči, prestavi mejna znamenja in nato zahteva ureditev meje. To ne bi bil nov mejni spor, ampak poskus oživitve spora, ki je bil že pravnomočno končan. Tak predlog je zato nedovoljen (načelo ne bis in idem) in ga je sodišče dolžno zavreči. Tista stranka, ki je spoštovala sklenjeno sodno poravnavo, ima možnost oziroma pravico naperiti zoper stranko, ki je poravnavo kršila tako, da je uničila, poškodovala ali premestila mejna znamenja, tožbo z ustreznim dajatvenim zahtevkom.