Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sledi, da sta bili izpodbijani pravni dejanji storjeni v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka nad tožečo stranko. Te okoliščine pritožnik ne izpodbija. Zato je treba šteti, da je izpolnjen dejanski stan domneve iz 2. tč. 4. odst. 125. čl. ZPPSL, na kar je tudi sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Pritožnik bi zaključek sodišča prve stopnje glede obstoja subjektivnega elementa lahko ob takšnem izhodišču uspešno izpodbil samo v primeru, če bi dokazal, da ni podano domnevano dejstvo, tj. da je vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Tega odločilnega dejstva pa tožena stranka, kot sledi iz razlogov izpodbijane sodbe, ni dokazala.
ZOR člen 103, 103/1, 138, 138/1, 103, 103/1, 138, 138/1.
ničnost - nemožnost izpolnitve
Prodajalka, ki bi bila upravičena zahtevati dokončno izpolnitev kupoprodajne pogodbe (plačilo dodatne kupnine) ne more uspešno uveljavljati ničnosti take pogodbe.
Listina, nazvana "vknjižbeno dovoljenje", ki vsebuje le dovoljenje solastnika nepremičnine za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve njenega solastnega deleža v korist določene osebe, ni dovolj, da se dovoli vknjižba te prepovedi v zemljiško knjigo, ker ta listina tudi ne vsebuje veljavnega pravnega temelja za takšno prepoved.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja, da je bila za opravljeno storitev ustno dogovorjena drugačna cena, kot jo na podlagi predloženega računa v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik. V zvezi s trditvijo, da je svojo obveznost, v celoti poravnal dne 11.06.1999 s plačilom dogovorjene cene 50.000,00 SIT, pa se dolžnik sklicuje na predloženo potrdilo o blagajniškem prejemku (priloga A1). Dolžnik je obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve, zato je, kot je bilo že zapisano, njegov ugovor utemeljen.
S pravnomočnostjo vmesne sodbe, s katero je bila toženi stranki naložena prodaja stanovanja, so se izkazala vsa dotedanja stališča, mnenja in pričakovanja tožene stranke kot napačna, zato je zaključek o neutemeljeni odklonitvi prodaje stanovanja pravilen. Z neutemeljeno odklonitvijo pa je bil prikrajšan tožnik, ki ni mogel skleniti kupoprodajne pogodbe v 30. dneh po vloženi zahtevi. Vrednost točke za ugotovitev prodajne cene stanovanje je zato pravilna.
KZ člen 135, 135/1, 135/2, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
posebno huda telesna poškodba
Za opredelitev kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po čl.
135/II in I KZ mora sodišče zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec povzročil eno od oblik posebno hude telesne poškodbe, predvideno v I. odst. navedenega člena, pa tudi, da je poškodovani zaradi takšne poškodbe umrl, pri čemer je njegovo smrt treba pripisati njegovemu malomarnemu ravnanju, med samo poškodbo in smrtjo pa mora biti podana tudi vzročna zveze. Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe malomarnega odnosa sploh ni ugotavljalo, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in jo je bilo zato potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.
Ob odločitvi o nadaljevanju izvršbe, zaradi prenehanja razlogov za prekinitev iz 4. točke 1. odst. 205. člena Zakona o pravdnem postopku, je sodišče prve stopnje prezrlo, da se izvršbe v poplačilo, ki so v teku ob začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, prekinejo.
Solastniki praviloma niso enotni sosporniki v smislu določbe 196. člena ZPP, niti nujni sosporniki, ampak gre kvečjemu za navadne sospornike v smislu določbe 195. člena ZPP. Enako velja za toženca in njegovega očeta, ki sta po ugotovitvah sodišča prve stopnje na podlagi sklenjene prodajne pogodbe pridobila pravni naslov za pridobitev solastninske pravice.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL48643
URS člen 125, 156, 160. ZDen člen 88.
prodajna pogodba - ničnost - ZDen - skladnost zakona z ustavo
Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, ki je pristojno za samo odločanje v skladnosti zakonov z ustavo.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preživnina
Če sodišče ob ugotavljanju preživninskih možnosti ne upošteva otroškega dodatka, ki ga prejema eden od staršev, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
1. odst. 158. člena ZPP/77 pa vsebuje dva dejanska stanova: (a) tožnik umakne tožbo in (b) tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. V prvem primeru mora tožnik nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, v drugem primeru pa ne.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za sojenje obtoženke v nenavzočnosti, saj je bila za podlago sojenja pravnomočna obtožnica, na podlagi katere je obtoženka že podala svoj zagovor, na glavni obravnavi pa je bila navzoča tudi njena zagovornica. Ker pa je okrožni državni tožilec na koncu glavne obravnave bistveno spremenil obtožnico glede dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja, niso bili več podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti, ampak bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti glavno obravnavo in s tem omogočiti obtoženki pripravo na obrambo.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse - napoved pritožbe - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo, ker je odločilo, da se predlog za izvršbo šteje za tožbo, nato je v 2. tč. izreka dovolilo objektivno spremembo tožbe (zvišanje zahtevka) in v 3. tč. izreka meritorno odločilo o tako povečanem tožbenem zahtevku. Meritorna odločitev sodišča prve stopnje ni bila izdana v postopku, ki bi tekel po pravilih, ki veljajo za izdajo plačilnega naloga, ker glede zvišanega zahtevka ni bil izdan proti toženi stranki sklep o izvršbi, o usodi katerega bi bilo presojano v nadaljnjem postopku.
Kadar je za vročanje sodnega pisanja predvidena osebna vročitev, mora vročevalec, kadar ne najde osebe, ki ji mora pisanje osebno vročiti, tam kjer naj bi se ji pisanje vročilo, poizvedeti, kdaj in katerem mestu bi jo lahko našel, in ji pustiti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva pisno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bilo dolžniku tako obvestilo puščeno. Zato sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen na način, ki ga za vročanje tovrstnih sodnih pisanj določa zakon.
Toženec odgovarja tožniku le za namerno povrzočeno škodo. Določba 2. odst. 170. čl. ZOR je materialnopravna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti, tudi v primeru če je škoda povzročena sodelavcu. Ni razloga, da bi toženec svojemu sodelavcu odgovarjal po strožjem kriteriju kot če bi škodo povzročil tretjemu.
izvršilni naslov - notarski zapis - tožba na nedopustnost izvršbe
Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z nepravdno izvršljivostjo notarskega zapisa.
Po 4. odst. 180. čl. ZPP je potrebno le, da je taksa v roku (pravočasno) plačana. Plačilo takse kot procesne predpostavke je torej dolžno ugotoviti sodišče samo.