napoved pritožbe - plačilo sodne takse - napoved pritožbe - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo, ker je odločilo, da se predlog za izvršbo šteje za tožbo, nato je v 2. tč. izreka dovolilo objektivno spremembo tožbe (zvišanje zahtevka) in v 3. tč. izreka meritorno odločilo o tako povečanem tožbenem zahtevku. Meritorna odločitev sodišča prve stopnje ni bila izdana v postopku, ki bi tekel po pravilih, ki veljajo za izdajo plačilnega naloga, ker glede zvišanega zahtevka ni bil izdan proti toženi stranki sklep o izvršbi, o usodi katerega bi bilo presojano v nadaljnjem postopku.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje, ki je svojo odločitev v zvezi z zahtevanimi zamudnimi obrestmi oprlo na ugotovitev, da predlog za izvršbo glede izterjevanih zakonitih zamudnih obresti nima podlage v izvršilnem naslovu, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Zaradi opisane oblikovne in vsebinske pomanjkljivosti listine, ki naj bi predstavljala izvršilni naslov, sodišče druge stopnje namreč ne more preizkusiti odločitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu.
Če stranki po umiku nasprotnih tožb na zapisnik izjavita, naj sodišče o stroških odloči samo po uspehu v pravdi do sedaj, je takšen sporazum šteti za poravnavo, katere vsebina je v tem, da naj sodišče po umiku odloči o stroških postopka, ki so nastali s prvotno tožbo, medtem ko stroške v zvezi z nasprotnima tožbama nosita stranki sami.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če ugovoru ni priložena najemna pogodba, po kateri naj bi bil zavezanec za plačilo izterjevanih stroškov najemnik prostorov in ne dolžnica, ugovor ni obrazložen.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sledi, da sta bili izpodbijani pravni dejanji storjeni v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka nad tožečo stranko. Te okoliščine pritožnik ne izpodbija. Zato je treba šteti, da je izpolnjen dejanski stan domneve iz 2. tč. 4. odst. 125. čl. ZPPSL, na kar je tudi sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Pritožnik bi zaključek sodišča prve stopnje glede obstoja subjektivnega elementa lahko ob takšnem izhodišču uspešno izpodbil samo v primeru, če bi dokazal, da ni podano domnevano dejstvo, tj. da je vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Tega odločilnega dejstva pa tožena stranka, kot sledi iz razlogov izpodbijane sodbe, ni dokazala.
ZD člen 60, 60/1, 205, 205/4, 60, 60/1, 205, 205/4.
sklep o dedovanju - neveljavnost oporoke
Na neveljavnost oporoke, ki jo smiselno zatrjuje pritožnica, sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Neveljavnost oporoke morajo stranke uveljavljati, torej postaviti zahtevo, da se oporoka izreče za neveljavno.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Iz opisa prvoobtoženemu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi kaznivo dejanje velike tatvine storil v sodelovanju s drugoobtoženim; medtem ko iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi obtoženec to dejanje izvršil sam. Ne le da sodba v tem delu ni obrazložena na način določen v členu 364/VII ZKP, temveč so razlogi izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na oprostilni del, v nasprotju z izrekom v obsodilnem delu.
ZOR člen 387, 387/2, 557, 562, 387, 387/2, 557, 562.
posojilo - igranje na srečo - obveznost posojilojemalca - vrnitev - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Odločilna dejstva za odločitev v sporu so: da je toženec vstopil v igro fair-play; da je v igri pridobil možnost dobitka in prevzel riziko izgube; da je igral samostojno, neodvisno od tožeče stranke, torej da morebiten dobitek tožeče stranke ni bil neposredno odvisen od toženčevega vstopa vanjo; da je tožeča stranka tožencu za vstop v igro dala 1.500,00 DEM (pri čemer ni relevantno, ali jih je izročila njemu ali vplačala neposredno organizatorju); da sta se stranki sporazumeli, da tožnik ta znesek tožencu posodi, torej da ga bo toženec po določenem času vrnil. Te dejanske ugotovitve narekujejo uporabo določil ZOR, ki urejajo posojilno pogodbo. Ena od obveznosti posojilojemalca pa je, da v roku vrne posojilo (562. čl. ZOR). Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku plačal 500 DEM v letu 1996, s čimer je vrnil del posojila. To dejstvo je razlog za pretrganje zastaranja po 2. odst. 387. čl. ZOR.
1. odst. 158. člena ZPP/77 pa vsebuje dva dejanska stanova: (a) tožnik umakne tožbo in (b) tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. V prvem primeru mora tožnik nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, v drugem primeru pa ne.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za sojenje obtoženke v nenavzočnosti, saj je bila za podlago sojenja pravnomočna obtožnica, na podlagi katere je obtoženka že podala svoj zagovor, na glavni obravnavi pa je bila navzoča tudi njena zagovornica. Ker pa je okrožni državni tožilec na koncu glavne obravnave bistveno spremenil obtožnico glede dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja, niso bili več podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti, ampak bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti glavno obravnavo in s tem omogočiti obtoženki pripravo na obrambo.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
ZOR člen 103, 103/1, 138, 138/1, 103, 103/1, 138, 138/1.
ničnost - nemožnost izpolnitve
Prodajalka, ki bi bila upravičena zahtevati dokončno izpolnitev kupoprodajne pogodbe (plačilo dodatne kupnine) ne more uspešno uveljavljati ničnosti take pogodbe.
Na socialno stisko se ob odpovedi najemne pogodbe za stanovanje po 3. alinei 1. odst. 53. čl. SZ lahko sklicuje samo najemnik, ki je ravnal skladno z določilom 4. odst. 53. čl. SZ, to pomeni, da mora lastniku in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za socialne zadeve predložiti potrdilo centra za socialno delo o nastanku okoliščin iz 3. odst. 53. čl. SZ.
Če upnik v roku, ki mu ga je s sklepom določilo sodišče, predloga za izvršbo ne popravi (sporočilo točnega dolžnikovega naslova), sodišče izvršbo ustavi.