Glede na teorijo o realizaciji, nepodpisan aneks k najemni pogodbi, iz katerega izhajajočo obveznost - plačevanje višje najemnine od najemnine, dogovorjene v najemni pogodbi, je toženka dalj časa izpolnjevala, je šteti aneks za veljaven.
Če stranki po umiku nasprotnih tožb na zapisnik izjavita, naj sodišče o stroških odloči samo po uspehu v pravdi do sedaj, je takšen sporazum šteti za poravnavo, katere vsebina je v tem, da naj sodišče po umiku odloči o stroških postopka, ki so nastali s prvotno tožbo, medtem ko stroške v zvezi z nasprotnima tožbama nosita stranki sami.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če ugovoru ni priložena najemna pogodba, po kateri naj bi bil zavezanec za plačilo izterjevanih stroškov najemnik prostorov in ne dolžnica, ugovor ni obrazložen.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1. ZPP člen 319, 319/2, 337, 337/1, 319, 319/2, 337, 337/1.
stečaj - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - pravočasnost - pritožba - nova dejstva - novi dokazi
Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse - napoved pritožbe - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo, ker je odločilo, da se predlog za izvršbo šteje za tožbo, nato je v 2. tč. izreka dovolilo objektivno spremembo tožbe (zvišanje zahtevka) in v 3. tč. izreka meritorno odločilo o tako povečanem tožbenem zahtevku. Meritorna odločitev sodišča prve stopnje ni bila izdana v postopku, ki bi tekel po pravilih, ki veljajo za izdajo plačilnega naloga, ker glede zvišanega zahtevka ni bil izdan proti toženi stranki sklep o izvršbi, o usodi katerega bi bilo presojano v nadaljnjem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja, da je bila za opravljeno storitev ustno dogovorjena drugačna cena, kot jo na podlagi predloženega računa v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik. V zvezi s trditvijo, da je svojo obveznost, v celoti poravnal dne 11.06.1999 s plačilom dogovorjene cene 50.000,00 SIT, pa se dolžnik sklicuje na predloženo potrdilo o blagajniškem prejemku (priloga A1). Dolžnik je obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve, zato je, kot je bilo že zapisano, njegov ugovor utemeljen.
Kadar je za vročanje sodnega pisanja predvidena osebna vročitev, mora vročevalec, kadar ne najde osebe, ki ji mora pisanje osebno vročiti, tam kjer naj bi se ji pisanje vročilo, poizvedeti, kdaj in katerem mestu bi jo lahko našel, in ji pustiti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva pisno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bilo dolžniku tako obvestilo puščeno. Zato sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen na način, ki ga za vročanje tovrstnih sodnih pisanj določa zakon.
Solastniki praviloma niso enotni sosporniki v smislu določbe 196. člena ZPP, niti nujni sosporniki, ampak gre kvečjemu za navadne sospornike v smislu določbe 195. člena ZPP. Enako velja za toženca in njegovega očeta, ki sta po ugotovitvah sodišča prve stopnje na podlagi sklenjene prodajne pogodbe pridobila pravni naslov za pridobitev solastninske pravice.
Tudi v primeru, kadar se ne spremeni širina same poti, na kateri ima tožeča stranka posest pravice služnosti voženj, po postavitvi ograje, na mestu, kjer je bil preje travnati pas, pomeni postavitev ograje motilno dejanje, ko tožeča stranka zaradi postavitve ograje ne more več opravljati voženj na način in z vozili kot jih je pred tem.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preživnina
Če sodišče ob ugotavljanju preživninskih možnosti ne upošteva otroškega dodatka, ki ga prejema eden od staršev, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sledi, da sta bili izpodbijani pravni dejanji storjeni v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka nad tožečo stranko. Te okoliščine pritožnik ne izpodbija. Zato je treba šteti, da je izpolnjen dejanski stan domneve iz 2. tč. 4. odst. 125. čl. ZPPSL, na kar je tudi sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Pritožnik bi zaključek sodišča prve stopnje glede obstoja subjektivnega elementa lahko ob takšnem izhodišču uspešno izpodbil samo v primeru, če bi dokazal, da ni podano domnevano dejstvo, tj. da je vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Tega odločilnega dejstva pa tožena stranka, kot sledi iz razlogov izpodbijane sodbe, ni dokazala.
ZOR člen 103, 103/1, 138, 138/1, 103, 103/1, 138, 138/1.
ničnost - nemožnost izpolnitve
Prodajalka, ki bi bila upravičena zahtevati dokončno izpolnitev kupoprodajne pogodbe (plačilo dodatne kupnine) ne more uspešno uveljavljati ničnosti take pogodbe.
Če je predčasna zapadlost terjatve odvisna od nastopa pogoja, določenega s sodno poravnavo, se zapadlost terjatve dokazuje v pravdnem postopku s pravnomočno odločbo.
Če upnik na ugovor ne odgovori v roku, sodšče odloči o ugovoru in pri tem šteje, da so dolžnikove navebe v ugovoru resnične. To pa ne pomeni, da je ugovor tudi utemeljen, ne da bi dolžnikove navedbe pomenile katerega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo.