Odločitev iz 3.odst. 497.čl. ZPP, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, lahko sledi le če stranka takse ne plača. Morebitno navezovanje posledic iz 3.odst. 497.čl. ZPP na opustitev posebnega obvestila o tem, da je bila taksa plačana, iz zakona ne izhaja.
ZOR člen 103, 103/1, 138, 138/1, 103, 103/1, 138, 138/1.
ničnost - nemožnost izpolnitve
Prodajalka, ki bi bila upravičena zahtevati dokončno izpolnitev kupoprodajne pogodbe (plačilo dodatne kupnine) ne more uspešno uveljavljati ničnosti take pogodbe.
ZIP člen 50, 50-8, 50, 50-8. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
pritožba upnika
Tudi v izvršilnem postopku je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZPP vezano na predlog upnika. V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, bi bilo torej potrebno ob reševanju ugovora zoper sklep o izvršbi uporabiti določbe ZIP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer zmotno uporabilo določbe ZIZ, vendar pa s tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, saj takšno ravnanje ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Če upnik v roku, ki mu ga je s sklepom določilo sodišče, predloga za izvršbo ne popravi (sporočilo točnega dolžnikovega naslova), sodišče izvršbo ustavi.
Solastniki praviloma niso enotni sosporniki v smislu določbe 196. člena ZPP, niti nujni sosporniki, ampak gre kvečjemu za navadne sospornike v smislu določbe 195. člena ZPP. Enako velja za toženca in njegovega očeta, ki sta po ugotovitvah sodišča prve stopnje na podlagi sklenjene prodajne pogodbe pridobila pravni naslov za pridobitev solastninske pravice.
ZOR člen 387, 387/2, 557, 562, 387, 387/2, 557, 562.
posojilo - igranje na srečo - obveznost posojilojemalca - vrnitev - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Odločilna dejstva za odločitev v sporu so: da je toženec vstopil v igro fair-play; da je v igri pridobil možnost dobitka in prevzel riziko izgube; da je igral samostojno, neodvisno od tožeče stranke, torej da morebiten dobitek tožeče stranke ni bil neposredno odvisen od toženčevega vstopa vanjo; da je tožeča stranka tožencu za vstop v igro dala 1.500,00 DEM (pri čemer ni relevantno, ali jih je izročila njemu ali vplačala neposredno organizatorju); da sta se stranki sporazumeli, da tožnik ta znesek tožencu posodi, torej da ga bo toženec po določenem času vrnil. Te dejanske ugotovitve narekujejo uporabo določil ZOR, ki urejajo posojilno pogodbo. Ena od obveznosti posojilojemalca pa je, da v roku vrne posojilo (562. čl. ZOR). Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku plačal 500 DEM v letu 1996, s čimer je vrnil del posojila. To dejstvo je razlog za pretrganje zastaranja po 2. odst. 387. čl. ZOR.
KZ člen 135, 135/1, 135/2, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
posebno huda telesna poškodba
Za opredelitev kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po čl.
135/II in I KZ mora sodišče zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec povzročil eno od oblik posebno hude telesne poškodbe, predvideno v I. odst. navedenega člena, pa tudi, da je poškodovani zaradi takšne poškodbe umrl, pri čemer je njegovo smrt treba pripisati njegovemu malomarnemu ravnanju, med samo poškodbo in smrtjo pa mora biti podana tudi vzročna zveze. Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe malomarnega odnosa sploh ni ugotavljalo, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in jo je bilo zato potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.
Ob odločitvi o nadaljevanju izvršbe, zaradi prenehanja razlogov za prekinitev iz 4. točke 1. odst. 205. člena Zakona o pravdnem postopku, je sodišče prve stopnje prezrlo, da se izvršbe v poplačilo, ki so v teku ob začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, prekinejo.
Kadar je za vročanje sodnega pisanja predvidena osebna vročitev, mora vročevalec, kadar ne najde osebe, ki ji mora pisanje osebno vročiti, tam kjer naj bi se ji pisanje vročilo, poizvedeti, kdaj in katerem mestu bi jo lahko našel, in ji pustiti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva pisno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bilo dolžniku tako obvestilo puščeno. Zato sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen na način, ki ga za vročanje tovrstnih sodnih pisanj določa zakon.
Tožeča stranka je bila s sklepom pozvana, da sporoči pravilen naslov bivališča tožene stranke, torej naslov, na katerem bo možna vročitev tožbe toženi stranki. S tem, ko je sporočila drug naslov, pa tudi na tem ni bilo možno vročiti tožbe toženi stranki, tožbe ni pravilno popravila.
Listina, nazvana "vknjižbeno dovoljenje", ki vsebuje le dovoljenje solastnika nepremičnine za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve njenega solastnega deleža v korist določene osebe, ni dovolj, da se dovoli vknjižba te prepovedi v zemljiško knjigo, ker ta listina tudi ne vsebuje veljavnega pravnega temelja za takšno prepoved.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru navaja, da je bila za opravljeno storitev ustno dogovorjena drugačna cena, kot jo na podlagi predloženega računa v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik. V zvezi s trditvijo, da je svojo obveznost, v celoti poravnal dne 11.06.1999 s plačilom dogovorjene cene 50.000,00 SIT, pa se dolžnik sklicuje na predloženo potrdilo o blagajniškem prejemku (priloga A1). Dolžnik je obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve, zato je, kot je bilo že zapisano, njegov ugovor utemeljen.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stvarna pristojnost
Iz odločitve, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje odločilo tudi o stvarni in krajevni pristojnosti sodišča, ki bo zadevo obravnavalo. Iz vsebine pritožbe, v kateri upnik nasprotuje odstopu zadeve Okrajnemu sodišču v Ljubljani tako izhaja, da upnik nasprotuje le obrazložitvi odločitve, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
V predlogu za povrnitev pravdnih stroškov mora tožeča stranka, ki je tožbo umaknila, zatrjuje pa, da je to storila, ker je tožena stranka obveznost izpolnila, navesti dejstva in dokaze, s katerimi svoje navedbe utemeljuje.
Če stranki po umiku nasprotnih tožb na zapisnik izjavita, naj sodišče o stroških odloči samo po uspehu v pravdi do sedaj, je takšen sporazum šteti za poravnavo, katere vsebina je v tem, da naj sodišče po umiku odloči o stroških postopka, ki so nastali s prvotno tožbo, medtem ko stroške v zvezi z nasprotnima tožbama nosita stranki sami.