ZOR člen 17, 17/1, 516, 516/1, 17, 17/1, 516, 516/1.
prodajna pogodba - plačilo kupnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama šlo za prodajno razmerje, in da je prodajalec svojo obveznost izpolnil, zato jo mora izpolniti tudi kupec.
ZZZDR člen 64, 64/3, 79, 64, 64/3, 79. ZPP člen 421, 421/2, 421, 421/2.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine
Ugotovitve sodišča, da sporazum o višini preživnine za ml. otroka ni v njuno korist, ni mogoče preizkusiti, ker izpodbijana sodba nima nobenih razlogov o potrebah otrok.
Sodišče odloča po dejanskem stanju, kot ga ugotovi ob koncu glavne obravnave, torej določi preživnino za otroka, upoštevajoč njegove potrebe, ugotovljene ob koncu glavne obravnave. Če se bodo spremenile okoliščine, na podlagi katerih je določena preživnina, pa bo to lahko razlog za spremembo določene preživnine po predlogu prizadetega (5. odst. 132. čl. ZZZDR). Glede na naravo in namen preživnine je logično, da se plačuje mesečno vnaprej za pokrivanje tekočih mesečnih potreb otroka. Preživninska obveznost tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, je denarna (1. odst. 131. čl. ZZZDR). Te obveznosti ne more nadomestiti s tem, da otroku kupuje določene stvari, ki jih ta sicer potrebuje, saj mora biti tistemu preživninskemu zavezancu, pri katerem otrok živi, prepuščeno, da odloča o razporeditvi vseh denarnih sredstev, namenjenih za njegovo preživljanje - le on lahko najbolje oceni, kaj otrok potrebuje.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1. ZPP člen 319, 319/2, 337, 337/1, 319, 319/2, 337, 337/1.
stečaj - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - pravočasnost - pritožba - nova dejstva - novi dokazi
Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Na socialno stisko se ob odpovedi najemne pogodbe za stanovanje po 3. alinei 1. odst. 53. čl. SZ lahko sklicuje samo najemnik, ki je ravnal skladno z določilom 4. odst. 53. čl. SZ, to pomeni, da mora lastniku in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za socialne zadeve predložiti potrdilo centra za socialno delo o nastanku okoliščin iz 3. odst. 53. čl. SZ.
ZOR člen 387, 387/2, 557, 562, 387, 387/2, 557, 562.
posojilo - igranje na srečo - obveznost posojilojemalca - vrnitev - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Odločilna dejstva za odločitev v sporu so: da je toženec vstopil v igro fair-play; da je v igri pridobil možnost dobitka in prevzel riziko izgube; da je igral samostojno, neodvisno od tožeče stranke, torej da morebiten dobitek tožeče stranke ni bil neposredno odvisen od toženčevega vstopa vanjo; da je tožeča stranka tožencu za vstop v igro dala 1.500,00 DEM (pri čemer ni relevantno, ali jih je izročila njemu ali vplačala neposredno organizatorju); da sta se stranki sporazumeli, da tožnik ta znesek tožencu posodi, torej da ga bo toženec po določenem času vrnil. Te dejanske ugotovitve narekujejo uporabo določil ZOR, ki urejajo posojilno pogodbo. Ena od obveznosti posojilojemalca pa je, da v roku vrne posojilo (562. čl. ZOR). Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku plačal 500 DEM v letu 1996, s čimer je vrnil del posojila. To dejstvo je razlog za pretrganje zastaranja po 2. odst. 387. čl. ZOR.
1. odst. 158. člena ZPP/77 pa vsebuje dva dejanska stanova: (a) tožnik umakne tožbo in (b) tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. V prvem primeru mora tožnik nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, v drugem primeru pa ne.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za sojenje obtoženke v nenavzočnosti, saj je bila za podlago sojenja pravnomočna obtožnica, na podlagi katere je obtoženka že podala svoj zagovor, na glavni obravnavi pa je bila navzoča tudi njena zagovornica. Ker pa je okrožni državni tožilec na koncu glavne obravnave bistveno spremenil obtožnico glede dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja, niso bili več podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti, ampak bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti glavno obravnavo in s tem omogočiti obtoženki pripravo na obrambo.
S pravnomočnostjo vmesne sodbe, s katero je bila toženi stranki naložena prodaja stanovanja, so se izkazala vsa dotedanja stališča, mnenja in pričakovanja tožene stranke kot napačna, zato je zaključek o neutemeljeni odklonitvi prodaje stanovanja pravilen. Z neutemeljeno odklonitvijo pa je bil prikrajšan tožnik, ki ni mogel skleniti kupoprodajne pogodbe v 30. dneh po vloženi zahtevi. Vrednost točke za ugotovitev prodajne cene stanovanje je zato pravilna.
ZOR člen 219, 219. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-4, 32, 32/1, 30, 30/2, 30/2-4, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Kadar stranka uveljavlja vrnitveni zahtevek po 219. čl. ZOR (zaradi neupravičenega izkoriščanja tujega stanovanja, ne gre za spor iz 4. tč. drugega odstavka 30. člena ZPP, pač pa za spor, ker vrednost predmeta presega 2,000.000,00 SIT, za katerega je po prvem odst. 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče.
Če upnik na ugovor ne odgovori v roku, sodšče odloči o ugovoru in pri tem šteje, da so dolžnikove navebe v ugovoru resnične. To pa ne pomeni, da je ugovor tudi utemeljen, ne da bi dolžnikove navedbe pomenile katerega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
ZTLR člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZNP člen 112, 112. SZ člen 12, 12/3, 12, 12/3.
razmerje med solastniki - funkcionalno zemljišče
Etažni lastnik stanovanja v hiši je tudi solastnik funkcionalnega zemljišča strank, ki ga ima pravico skupaj z drugimi solastniki upravljati sorazmerno svojemu delu. Če je spor glede načina uporabe solastne stvari in se solastniki o tem ne morejo sporazumno dogovoriti, pa je mogoče način uporabe solastne stvari urediti v nepravdnem postopku. Za tak zahtevek kot ga uveljavlja tožnik nima podlage.
ZOR člen 103, 103/1, 138, 138/1, 103, 103/1, 138, 138/1.
ničnost - nemožnost izpolnitve
Prodajalka, ki bi bila upravičena zahtevati dokončno izpolnitev kupoprodajne pogodbe (plačilo dodatne kupnine) ne more uspešno uveljavljati ničnosti take pogodbe.
KZ člen 135, 135/1, 135/2, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
posebno huda telesna poškodba
Za opredelitev kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po čl.
135/II in I KZ mora sodišče zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec povzročil eno od oblik posebno hude telesne poškodbe, predvideno v I. odst. navedenega člena, pa tudi, da je poškodovani zaradi takšne poškodbe umrl, pri čemer je njegovo smrt treba pripisati njegovemu malomarnemu ravnanju, med samo poškodbo in smrtjo pa mora biti podana tudi vzročna zveze. Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe malomarnega odnosa sploh ni ugotavljalo, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in jo je bilo zato potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.