sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnica sklepu o izvršbi ni obrazloženo ugovarjala v celoti, temveč samo deloma, zato ni bilo podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi v 2. točki izreka glede celotne glavnice.
ZOR člen 219, 219. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-4, 32, 32/1, 30, 30/2, 30/2-4, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Kadar stranka uveljavlja vrnitveni zahtevek po 219. čl. ZOR (zaradi neupravičenega izkoriščanja tujega stanovanja, ne gre za spor iz 4. tč. drugega odstavka 30. člena ZPP, pač pa za spor, ker vrednost predmeta presega 2,000.000,00 SIT, za katerega je po prvem odst. 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče.
ZTLR člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZNP člen 112, 112. SZ člen 12, 12/3, 12, 12/3.
razmerje med solastniki - funkcionalno zemljišče
Etažni lastnik stanovanja v hiši je tudi solastnik funkcionalnega zemljišča strank, ki ga ima pravico skupaj z drugimi solastniki upravljati sorazmerno svojemu delu. Če je spor glede načina uporabe solastne stvari in se solastniki o tem ne morejo sporazumno dogovoriti, pa je mogoče način uporabe solastne stvari urediti v nepravdnem postopku. Za tak zahtevek kot ga uveljavlja tožnik nima podlage.
Na socialno stisko se ob odpovedi najemne pogodbe za stanovanje po 3. alinei 1. odst. 53. čl. SZ lahko sklicuje samo najemnik, ki je ravnal skladno z določilom 4. odst. 53. čl. SZ, to pomeni, da mora lastniku in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za socialne zadeve predložiti potrdilo centra za socialno delo o nastanku okoliščin iz 3. odst. 53. čl. SZ.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če ugovoru ni priložena najemna pogodba, po kateri naj bi bil zavezanec za plačilo izterjevanih stroškov najemnik prostorov in ne dolžnica, ugovor ni obrazložen.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sledi, da sta bili izpodbijani pravni dejanji storjeni v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka nad tožečo stranko. Te okoliščine pritožnik ne izpodbija. Zato je treba šteti, da je izpolnjen dejanski stan domneve iz 2. tč. 4. odst. 125. čl. ZPPSL, na kar je tudi sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Pritožnik bi zaključek sodišča prve stopnje glede obstoja subjektivnega elementa lahko ob takšnem izhodišču uspešno izpodbil samo v primeru, če bi dokazal, da ni podano domnevano dejstvo, tj. da je vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Tega odločilnega dejstva pa tožena stranka, kot sledi iz razlogov izpodbijane sodbe, ni dokazala.
Primeri dispozitivnega enotnega sosporništva v določenih primerih namreč predstavljajo izjemo od načela, da pravnomočna odločba deluje samo na tiste, ki so v postopku, v katerem je bila izdana, sodelovali kot stranka. V takih primerih subjektivne razširitve učinkov pravnomočnosti, deluje pravnomočna odločba neposredno na vse udeležence materialnopravnega razmerja.
ZIP člen 50, 50-8, 50, 50-8. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
pritožba upnika
Tudi v izvršilnem postopku je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZPP vezano na predlog upnika. V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, bi bilo torej potrebno ob reševanju ugovora zoper sklep o izvršbi uporabiti določbe ZIP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer zmotno uporabilo določbe ZIZ, vendar pa s tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, saj takšno ravnanje ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Če stranki po umiku nasprotnih tožb na zapisnik izjavita, naj sodišče o stroških odloči samo po uspehu v pravdi do sedaj, je takšen sporazum šteti za poravnavo, katere vsebina je v tem, da naj sodišče po umiku odloči o stroških postopka, ki so nastali s prvotno tožbo, medtem ko stroške v zvezi z nasprotnima tožbama nosita stranki sami.
Listina, nazvana "vknjižbeno dovoljenje", ki vsebuje le dovoljenje solastnika nepremičnine za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve njenega solastnega deleža v korist določene osebe, ni dovolj, da se dovoli vknjižba te prepovedi v zemljiško knjigo, ker ta listina tudi ne vsebuje veljavnega pravnega temelja za takšno prepoved.
Kadar sodišče odloča o preživnini za mladoletne otroke v razvezni pravdni po tožbi tožnika, ki predlaga dodelitev otrok materi in preživninski zahtevek ni postavljen, sodišče po uradni dolžnosti odloči o preživnini tako, da prisodi preživnino od dneva izdaje odločbe dalje. Kadar pa tak zahtevek za preživnino postavi toženka, kateri naj bi bili otroci dodeljeni, pa od tedaj dalje kot zahteva.
S pravnomočnostjo vmesne sodbe, s katero je bila toženi stranki naložena prodaja stanovanja, so se izkazala vsa dotedanja stališča, mnenja in pričakovanja tožene stranke kot napačna, zato je zaključek o neutemeljeni odklonitvi prodaje stanovanja pravilen. Z neutemeljeno odklonitvijo pa je bil prikrajšan tožnik, ki ni mogel skleniti kupoprodajne pogodbe v 30. dneh po vloženi zahtevi. Vrednost točke za ugotovitev prodajne cene stanovanje je zato pravilna.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje, ki je svojo odločitev v zvezi z zahtevanimi zamudnimi obrestmi oprlo na ugotovitev, da predlog za izvršbo glede izterjevanih zakonitih zamudnih obresti nima podlage v izvršilnem naslovu, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Zaradi opisane oblikovne in vsebinske pomanjkljivosti listine, ki naj bi predstavljala izvršilni naslov, sodišče druge stopnje namreč ne more preizkusiti odločitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu.