ZOR člen 17, 17/1, 516, 516/1, 17, 17/1, 516, 516/1.
prodajna pogodba - plačilo kupnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama šlo za prodajno razmerje, in da je prodajalec svojo obveznost izpolnil, zato jo mora izpolniti tudi kupec.
Stranka, ki po prekinitvi zapuščinske obravnave ni v danem ji roku vložila tožbe zaradi uveljavitve zahtevka, da spada v zapuščino tudi po njej zatrjevano premoženje, ne more v pritožbenem postopku uspešno izpodbijati s sklepom o dedovanju ugotovljenega obsega zapuščine.
Možnost uveljavljati odškodninski zahtevek iz drugega odst. 72. člena ZDen pridobi denacionalizacijski upravičenec z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, saj so upravičenci do te odškodnine le tisti, ki so s svojo zahtevo za denacionalizacijo uspeli. Zato lahko zastaralni roki tečejo šele od tega trenutka dalje (od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji).
ZPP (1977) člen 154, 154/2, 154/3, 154, 154/2, 154/3.
spor majhne vrednosti - pravdni stroški
Tožeča stranka je v predmetni zadevi uspela s 77,13 % svojega tožbenega zahtevka. Ob neznatnemu zavrnilnemu delu po višini (1.452,50 SIT), ne bi bilo napak, če bi svojo odločitev prvo sodišče naslonilo na določilo 3. odst. 154. čl. ZPP.
odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - obseg odškodnine
Izdatki za čiščenje poslovnih prostorov, ki so najemniku nastali pred uporabo prostorov, ne predstavljajo koristi za najemodajalca, saj si je najemnik prostor pred sklenitvijo najemne pogodbe ogledal in ga vzel v najem takega kot ga je videl.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnica sklepu o izvršbi ni obrazloženo ugovarjala v celoti, temveč samo deloma, zato ni bilo podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi v 2. točki izreka glede celotne glavnice.
ZOR člen 87, 87/1, 87/2, 88, 88/1, 88/1-3, 295, 87, 87/1, 87/2, 88, 88/1, 88/1-3, 295.
prodajna pogodba - pravna oseba - prekoračitev pooblastil
Kupec se ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da prodajna pogodba zaradi prekoračitve pooblastil prodajalčevega pooblaščenca ni bila sklenjena in da zato kupčeva obveznost plačila kupnine ni nastopila, če je prodajalec svojo obveznost izročitve prodajnega blaga po pogodbi v celoti izpolnil.
Glede na določilo pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, je imela tožeča stranka pravico terjati plačilo opravljenih storitev od tožene stranke že junija 1995, tožbo za plačilo pa je vložila oktobra 1998, zato je terjatev zastarana.
ZPP (1977) člen 219, 241, 496a, 219, 241, 496a. ZOR člen 125, 125/1, 132, 125, 125/1, 132.
dokazi in izvajanje dokazov - dokazno breme - priča - pritožbena novota - cesija - fiksen posel - rok
Glede na nedvoumno določilo o roku za izpolnitev iz 2. člena cesijske pogodbe ("...zadnji rok za izpolnitev...") je šlo pri tej pogodbi za fiksen posel, pri katerem je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, zato je glede na nesporno dejstvo, da cesionar svoje obveznosti ni izpolnil, fiksna pogodba razdrta po samem zakonu. Ker toženec zatrjevanega dogovora o plačilu s strani T. d.o.o. ni dokazal, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, podprt z listinskimi dokazi ter izpovedbami strank in prič, utemeljen.
V pravdi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika se obravnava tak tožbeni zahtevek, kot je postavljen do izteka roka iz 129.čl. ZPPSL. Tožeča stranka po izteku tega roka tožbo sicer lahko še popravlja, ne more pa je več spreminjati z učinkom, da bi se nato obravnavala spremenjena tožba.
Tudi dokazana trditev, da je pooblaščenka tožeče stranke prevzela spis s pomanjkljivo dokumentacijo, iz katere ni bilo razvidno, da je bil narok za glavno obravnavo dne 31.3.1999 že drugi v tej zadevi, ne spremeni dejstva, da se nobenega naroka v tej zadevi tožeča stranka ni udeležila. Ob neizpodbijanem odločilnem dejstvu, da se tožeča stranka kljub pravilnemu vabilu ni udeležila dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo, pa je svojo odločitev prvostopno sodišče pravilno naslonilo na določilo 2. odst. 499. čl. ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal v pobot stroške, ki so mu v garancijskem roku nastali z menjavo kompresorja, vezja in hladilnega medija na hladilnih napravah, ki mu jih je prodal upnik in stroške montaže klimatskih naprav na objektu v Kranju. Dolžnik je s tem navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Pobotanje po 337. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78) nastopi, ko ena stranka drugi pisno ali ustno poda izjavo o pobotu. To pomeni, da je pobot nastal, ko so stekli pogoji zanj (2. odst. 337. člen ZOR). Zato za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ zadostuje, da dolžnik tako izjavo o pobotu poda v ugovoru samem.
ZIZ člen 229, 229/1, 229/2, 268, 268/1, 229, 229/1, 229/2, 268, 268/1. ZPP člen 274, 274.
ponovno motenje posesti - izvršilni naslov - začasna odredba
Če sta tožnika menila, da je toženec z dejanjem dne 3.12.1999, glede katerega sama terjata, da se opredeli kot nedopustno oz. protipravno motitveno dejanje, ponovno motil njuno posest pravice hoje in voženj po toženčevi parceli št. 426/2 k.o. Straža na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), sta imela za varstvo njune posesti pravice že na razpolago ne le izvršilni naslov, temveč že kar sklep o izvršbi (upoštevaje učinke že izdane začasne odredbe iz določbe 268. člen ZIZ), na podlagi katerega bi lahko terjala, da se opravijo neposredna dejanja izvršbe oz. zavarovanje - ne da bi obstajala kakršnakoli potreba po izdaji novega izvršilnega naslova v pričujoči pravdi za dosego istega cilja, v kateri je treba tožbo zaradi motenja posesti zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
Stroški izvršilnega postopka so bili prijavljeni in priznani v stečajnem postopku, zato ponovno odločanje o njih v pravdi ni dovoljeno. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po priznanju njene terjatve v stečajnem postopku, ji mora tožena stranka povrniti pravdne stroške ob smiselni uporabi določbe 1. odst. 158. člena ZPP.
Iz Obvestila zdravniku z dne 12.10.1999, ki ga je dolžnik priložil k pritožbi izhaja, da se je pritožnik ambulantno zdravil od 9.10.199 do 12.10.1999. Glede na to, da je sklep o izvršbi "dolžnik" prejel šele dne 18.10.1999, torej po odpustu iz bolnošnice, tega zdravljenja ni moč šteti za upravičen razloga za zamudo ugovornega roka.
Ker je tožnik dokazal, da je tožena stranka prodala poslovne prostore oz. sredstva in opremo, je podana nevarnost, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Podan je tudi pogoj samovoljnega ravnanja tožene stranke, ki tožniku ni izplačevala plače po sklenjeni pogodbi, zato so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero je sodišče naložilo APPNI, da toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu odreče izplačilo zneska v višini 5.000,000,00 SIT z žiro računa tožene stranke.
Do razdrtja pogodbe pride bodisi na podlagi sporazuma strank, bodisi v sodnem postopku na podlagi tožbe. Iz še veljavne pogodbe pa tožeča stranka ne more uveljavljati proti toženi stranki nikakršnih zahtevkov, ki bi jih sicer imela v primeru razveljavitve pogodbe.
predlog za izvršbo - vsebina predloga - sodna taksa
Ker gre pri določitvi naknadnega roka za plačilo takse za izvršilni predlog po 4. odst. 40. člena ZIZ za sodni, ne pa za zakonski prekluzivni rok, sodišče prve stopnje ni postopalo pravilno, ker je predlog za izvršbo štelo za umaknjenega zaradi neplačane takse, kljub temu, da je na dan izdaje sklepa o umiku v spisu razpolagalo z dokazilom, da je zahtevana taksa plačana, čeprav je bilo to predloženo po poteku naknadnega roka.
S pavšalnimi in nekonkretnimi razlogi, v katerih smiselno navedena nobena relevantna dejstva, pritožnik ne more uspeti, ker je sodba sicer materialnopravna pravilna in če sodišče ne stori bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Glede na teorijo o realizaciji, nepodpisan aneks k najemni pogodbi, iz katerega izhajajočo obveznost - plačevanje višje najemnine od najemnine, dogovorjene v najemni pogodbi, je toženka dalj časa izpolnjevala, je šteti aneks za veljaven.