kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21670
KZ člen 256, 256/1, 256/3, 256, 256/1, 256/3. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
kazenska sankcija - dokazna ocena
Sodišče pve stopnje je obrazložilo, zakaj ni verjelo pritožniku, pač pa ostalim trem soobdolžencem. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno. Izrečena je ustrezna kazenska sankcija.
Ugovor pristojnosti arbitraže lahko tožena stranka tudi v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku (ko se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog), poda na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi (preden se spusti v obravnavanje glavne stvari).
V zvezi z dolžnostjo plačila stroškov pritožbenega postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kazenski pregon absolutno zastaral iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, zato, čeprav zasebna tožilca s pritožbo nista uspela in se po določbi 2. odstavka 98. člena ZKP povprečnina ne določi le v primeru, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma obdolžencu v korist (ne pa tudi zasebnemu tožilcu) ravnalo po določbi 1. odstavka 98. člena ZKP, po kateri o dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami členov 92 do 97 ZKP. Glede na to, da dejstva, da je kazenski absolutno zastaral, ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, je pritožbeno sodišče odločilo po določbi 3. odstavka 96. člena ZKP, po kateri se v takšnem primeru zasebnim tožilcem ne naloži v plačilo stroške postopka, ampak ti obremenjujejo proračun.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otroka
V primeru, ko sta oba starša primerna da se jima po razvezi zakonske zvezi mladoletni otrok dodeli v varstvo in vzgojo je potrebno upoštevati izvedeniško mnenje, ki strokovno obrazloži odraščanje in razvoj otroka, ter na podlagi teh ugotovitev sodišče odloči, kateri izmed staršev ima boljše možnosti za varstvo in vzgojo mladoletnega otroka.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb postopka - listina
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izvršba dovoljena (le) na nepremičnini v lasti dolžnika, je v nasprotju z listino, ki dokazuje (skupno) lastništvo (dolžnika in tretje osebe) na tej nepremičnini.
Ugovor, s katerim je dolžnik oporekal terjatvi, ker naj bi bila odstopljena drugemu upniku, in h kateremu je priložil dokaze, je treba šteti za obrazložen.
V postopku zavarovanja upnikove terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na deležu družbenika, ni nepomembno, da gre za ustanoviteljski delež dolžnika v delniški družbi. Ker je kapital slednje in s tem tudi kapital dolžnika razdeljen na delnice, ustanoviteljski delež sploh nima naravo premoženjske pravice dolžnika, ki bi jo bilo moč s prodajo vnovčiti za poplačilo upnikove terjatve. Opisano pa ima za posledico, da tudi ustanovitev zastavne pravice na takšnem deležu in ne delnicah dolžnika upniku ne nudi nikakršnega zavarovanja njegove terjatve.
izvršba - novo izvršilno sredstvo - neutemeljen ugovor
Dolžnik ni navedel nobenih ugovornih razlogov zoper novo izvršilno sredstvo - prodajo premičnin, temveč je opisal le potek in probleme poslovanja z upnikom; takšnega ugovora zato ni mogoče šteti za utemeljenega.
KZ člen 19, 325, 325/1, 325/2, 19, 325, 325/1, 325/2.
vzročna zveza - objektivni pogoj kaznivosti
Čeprav je oškodovanec zadobil le lahke telesne poškodbe, te pa so (lažja pljučna embolija) dodatno obremenile oškodovančevo sicer bolezensko oslabelo srce je med obtoženčevim ravnanjem in posledico - smrtjo, podana vzročna zveza (ekvivalenčna teorija) čeprav obtožencu oškodovančevo zdravstveno stanje srca ni bilo znano. Smrt oškodovanca povzročena v prometni nesreči ni objektivni pogoj kaznivosti ampak kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja zato mora biti obtoženec v malomarnostnem odnosu do nje.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - kazen
Če je obsojeni izpolnil samo en poseben pogoj (plačilo zaostanka preživnine), drugega pa sploh ni poskušal izpolnjevati (plačilo tekoče preživnine), je to razlog za preklic pogojne obsodbe. V preklicnem postopku izrečene kazni ni mogoče znižati, ker se šteje v pogojni obsodbi navedena kazen za določeno in je ni mogoče na novo odmeriti.
Če stranka v času vložitve predloga za oprostitev ni več samostojni podjetnik, ker je prenehala opravljati dejavnost, uporaba 6. odst. 168. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ ne pride v poštev.
Če je obsojenka šele v roku za pritožbo zoper sodbo o preklicu pogojne obsodbe plačala približno polovico zneska iz posebnega pogoja, je določitev novega roka za izpolnitev preostanka obveznosti smiselna, če se tudi po preteku novega roka preizkusna doba ne bo iztekla in je v primeru neplačila še vedno mogoče opraviti postopek za preklic pogojne obsodbe.
Pritožbeno sodišče povsem soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da terjatev tožeče stranke temelji na SZ in da na obstoj obveznosti tožene stranke nima nobenega vpliva dogovor s kupcema o izpolnitvi njune denarne obveznosti z delom in materialom, vloženim v stanovanjsko hišo.
ZPPSL člen 105, 105/2, 105, 105/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 374, 353, 353/1, 374. ZOR člen 336, 337, 336, 337. ZTPDR člen 72, 72. SKPG-90 člen 29, 29-4.
pobotanje - neto in bruto plača
Pri pobotanju se lahko kot nasprotna terjatev pobota znesek neto plače, ki bi jo moral toženec - delavec prejeti, ne pa znesek bruto plače, ki jo dolguje delodajalec, vendar pa mora delodajalec od neto plače (ki je predmet pobotanja), plačati prispevke in davke (bruto).
V skladu z 2. odst. 105. člena ZPPSL (Uradni list RS, št. 84/89) terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva stečajnega postopka pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso, kar lahko velja tudi za plačo za 1 mesec dni, ki je delodajalec delavcu ni izplačal. V takem primeru se delavec (kot tožena stranka) v pravdi lahko le sklicuje na pobotanje, ki je mastalo na podlagi zakona z dnem začetka stečajnega postopka, ne more pa uveljavljati procesnega pobotega ugovora.
Iz Obvestila zdravniku z dne 12.10.1999, ki ga je dolžnik priložil k pritožbi izhaja, da se je pritožnik ambulantno zdravil od 9.10.199 do 12.10.1999. Glede na to, da je sklep o izvršbi "dolžnik" prejel šele dne 18.10.1999, torej po odpustu iz bolnošnice, tega zdravljenja ni moč šteti za upravičen razloga za zamudo ugovornega roka.
odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - obseg odškodnine
Izdatki za čiščenje poslovnih prostorov, ki so najemniku nastali pred uporabo prostorov, ne predstavljajo koristi za najemodajalca, saj si je najemnik prostor pred sklenitvijo najemne pogodbe ogledal in ga vzel v najem takega kot ga je videl.
Stroški izvršilnega postopka so bili prijavljeni in priznani v stečajnem postopku, zato ponovno odločanje o njih v pravdi ni dovoljeno. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po priznanju njene terjatve v stečajnem postopku, ji mora tožena stranka povrniti pravdne stroške ob smiselni uporabi določbe 1. odst. 158. člena ZPP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal v pobot stroške, ki so mu v garancijskem roku nastali z menjavo kompresorja, vezja in hladilnega medija na hladilnih napravah, ki mu jih je prodal upnik in stroške montaže klimatskih naprav na objektu v Kranju. Dolžnik je s tem navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Pobotanje po 337. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78) nastopi, ko ena stranka drugi pisno ali ustno poda izjavo o pobotu. To pomeni, da je pobot nastal, ko so stekli pogoji zanj (2. odst. 337. člen ZOR). Zato za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ zadostuje, da dolžnik tako izjavo o pobotu poda v ugovoru samem.