Dolžnik je ugovarjal, da članarine ni dolžan plačati, (smiselno) zato, ker zanjo ni pravne podlage, saj je podjetje, ki opravlja gostinsko (in ne obrtno) dejavnost.
napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za napoved pritožbe
Če je bil obdolženec sojen v nenavzočnosti, pred tem pa je predlagal preložitev glavne obravnave, ki pa ni bila preložena, se je dolžan sam pozanimati, ali in kakšna sodba je bila izdana, da more še pravočasno napovedati pritožbo. Če je za sodbo izvedel šele, ko mu je bil vročen pisni popravek brez obrazložitve, in je šele tedaj predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi vložitve napovedi, to ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
V postopku zavarovanja upnikove terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na deležu družbenika, ni nepomembno, da gre za ustanoviteljski delež dolžnika v delniški družbi. Ker je kapital slednje in s tem tudi kapital dolžnika razdeljen na delnice, ustanoviteljski delež sploh nima naravo premoženjske pravice dolžnika, ki bi jo bilo moč s prodajo vnovčiti za poplačilo upnikove terjatve. Opisano pa ima za posledico, da tudi ustanovitev zastavne pravice na takšnem deležu in ne delnicah dolžnika upniku ne nudi nikakršnega zavarovanja njegove terjatve.
Račun je enostranka listina; zato mora ob ugovoru tožene stranke, da s tožečo stranko ni poslovno sodelovala, tožeča stranka predložiti dokaze o njunem poslovnem razmerju. Če tega ne stori, sodišče zahtevek tožeče stranke po pravilu o dokaznem bremenu zavrne.
V zvezi z dolžnostjo plačila stroškov pritožbenega postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kazenski pregon absolutno zastaral iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, zato, čeprav zasebna tožilca s pritožbo nista uspela in se po določbi 2. odstavka 98. člena ZKP povprečnina ne določi le v primeru, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma obdolžencu v korist (ne pa tudi zasebnemu tožilcu) ravnalo po določbi 1. odstavka 98. člena ZKP, po kateri o dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami členov 92 do 97 ZKP. Glede na to, da dejstva, da je kazenski absolutno zastaral, ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, je pritožbeno sodišče odločilo po določbi 3. odstavka 96. člena ZKP, po kateri se v takšnem primeru zasebnim tožilcem ne naloži v plačilo stroške postopka, ampak ti obremenjujejo proračun.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otroka
V primeru, ko sta oba starša primerna da se jima po razvezi zakonske zvezi mladoletni otrok dodeli v varstvo in vzgojo je potrebno upoštevati izvedeniško mnenje, ki strokovno obrazloži odraščanje in razvoj otroka, ter na podlagi teh ugotovitev sodišče odloči, kateri izmed staršev ima boljše možnosti za varstvo in vzgojo mladoletnega otroka.
Postopek izvršbe, ki je v teku, se prekine (2. odst. 111. člena ZPPSL); tista izvršba, ki pa še ni v teku, se seveda ne more prekiniti, temveč se je po 1. odst. 111. člena ZPPSL (praviloma) ne dovoli.
izvršba - novo izvršilno sredstvo - neutemeljen ugovor
Dolžnik ni navedel nobenih ugovornih razlogov zoper novo izvršilno sredstvo - prodajo premičnin, temveč je opisal le potek in probleme poslovanja z upnikom; takšnega ugovora zato ni mogoče šteti za utemeljenega.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - kazen
Če je obsojeni izpolnil samo en poseben pogoj (plačilo zaostanka preživnine), drugega pa sploh ni poskušal izpolnjevati (plačilo tekoče preživnine), je to razlog za preklic pogojne obsodbe. V preklicnem postopku izrečene kazni ni mogoče znižati, ker se šteje v pogojni obsodbi navedena kazen za določeno in je ni mogoče na novo odmeriti.
Ugovor, s katerim je dolžnik oporekal terjatvi, ker naj bi bila odstopljena drugemu upniku, in h kateremu je priložil dokaze, je treba šteti za obrazložen.
KZ člen 19, 325, 325/1, 325/2, 19, 325, 325/1, 325/2.
vzročna zveza - objektivni pogoj kaznivosti
Čeprav je oškodovanec zadobil le lahke telesne poškodbe, te pa so (lažja pljučna embolija) dodatno obremenile oškodovančevo sicer bolezensko oslabelo srce je med obtoženčevim ravnanjem in posledico - smrtjo, podana vzročna zveza (ekvivalenčna teorija) čeprav obtožencu oškodovančevo zdravstveno stanje srca ni bilo znano. Smrt oškodovanca povzročena v prometni nesreči ni objektivni pogoj kaznivosti ampak kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja zato mora biti obtoženec v malomarnostnem odnosu do nje.
Če je obsojenka šele v roku za pritožbo zoper sodbo o preklicu pogojne obsodbe plačala približno polovico zneska iz posebnega pogoja, je določitev novega roka za izpolnitev preostanka obveznosti smiselna, če se tudi po preteku novega roka preizkusna doba ne bo iztekla in je v primeru neplačila še vedno mogoče opraviti postopek za preklic pogojne obsodbe.
ZPPSL člen 105, 105/2, 105, 105/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 374, 353, 353/1, 374. ZOR člen 336, 337, 336, 337. ZTPDR člen 72, 72. SKPG-90 člen 29, 29-4.
pobotanje - neto in bruto plača
Pri pobotanju se lahko kot nasprotna terjatev pobota znesek neto plače, ki bi jo moral toženec - delavec prejeti, ne pa znesek bruto plače, ki jo dolguje delodajalec, vendar pa mora delodajalec od neto plače (ki je predmet pobotanja), plačati prispevke in davke (bruto).
V skladu z 2. odst. 105. člena ZPPSL (Uradni list RS, št. 84/89) terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva stečajnega postopka pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso, kar lahko velja tudi za plačo za 1 mesec dni, ki je delodajalec delavcu ni izplačal. V takem primeru se delavec (kot tožena stranka) v pravdi lahko le sklicuje na pobotanje, ki je mastalo na podlagi zakona z dnem začetka stečajnega postopka, ne more pa uveljavljati procesnega pobotega ugovora.
Pritožbeno sodišče povsem soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da terjatev tožeče stranke temelji na SZ in da na obstoj obveznosti tožene stranke nima nobenega vpliva dogovor s kupcema o izpolnitvi njune denarne obveznosti z delom in materialom, vloženim v stanovanjsko hišo.
Pravilno je razlogovanje prvostopnega sodišča, da na podlagi asignacijske pogodbe obveznost do upnika (tožeče stranke) preneha šele z izpolnitvijo asignata (1. odst. 1026. čl. ZOR). Ker tožena stranka ni dokazala, da je bila pogodba izvedena, s pritožbenim ponavljanjem (brez dokaza), da je njena obveznost prenehala en teden pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko, ne more uspeti.
predlog za izvršbo - vsebina predloga - sodna taksa
Ker gre pri določitvi naknadnega roka za plačilo takse za izvršilni predlog po 4. odst. 40. člena ZIZ za sodni, ne pa za zakonski prekluzivni rok, sodišče prve stopnje ni postopalo pravilno, ker je predlog za izvršbo štelo za umaknjenega zaradi neplačane takse, kljub temu, da je na dan izdaje sklepa o umiku v spisu razpolagalo z dokazilom, da je zahtevana taksa plačana, čeprav je bilo to predloženo po poteku naknadnega roka.
odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - obseg odškodnine
Izdatki za čiščenje poslovnih prostorov, ki so najemniku nastali pred uporabo prostorov, ne predstavljajo koristi za najemodajalca, saj si je najemnik prostor pred sklenitvijo najemne pogodbe ogledal in ga vzel v najem takega kot ga je videl.
S pavšalnimi in nekonkretnimi razlogi, v katerih smiselno navedena nobena relevantna dejstva, pritožnik ne more uspeti, ker je sodba sicer materialnopravna pravilna in če sodišče ne stori bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.