V zvezi z dolžnostjo plačila stroškov pritožbenega postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kazenski pregon absolutno zastaral iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, zato, čeprav zasebna tožilca s pritožbo nista uspela in se po določbi 2. odstavka 98. člena ZKP povprečnina ne določi le v primeru, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma obdolžencu v korist (ne pa tudi zasebnemu tožilcu) ravnalo po določbi 1. odstavka 98. člena ZKP, po kateri o dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami členov 92 do 97 ZKP. Glede na to, da dejstva, da je kazenski absolutno zastaral, ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, je pritožbeno sodišče odločilo po določbi 3. odstavka 96. člena ZKP, po kateri se v takšnem primeru zasebnim tožilcem ne naloži v plačilo stroške postopka, ampak ti obremenjujejo proračun.
izvršba - novo izvršilno sredstvo - neutemeljen ugovor
Dolžnik ni navedel nobenih ugovornih razlogov zoper novo izvršilno sredstvo - prodajo premičnin, temveč je opisal le potek in probleme poslovanja z upnikom; takšnega ugovora zato ni mogoče šteti za utemeljenega.
Ugovor pristojnosti arbitraže lahko tožena stranka tudi v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku (ko se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog), poda na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi (preden se spusti v obravnavanje glavne stvari).
napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za napoved pritožbe
Če je bil obdolženec sojen v nenavzočnosti, pred tem pa je predlagal preložitev glavne obravnave, ki pa ni bila preložena, se je dolžan sam pozanimati, ali in kakšna sodba je bila izdana, da more še pravočasno napovedati pritožbo. Če je za sodbo izvedel šele, ko mu je bil vročen pisni popravek brez obrazložitve, in je šele tedaj predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi vložitve napovedi, to ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
KZ člen 19, 325, 325/1, 325/2, 19, 325, 325/1, 325/2.
vzročna zveza - objektivni pogoj kaznivosti
Čeprav je oškodovanec zadobil le lahke telesne poškodbe, te pa so (lažja pljučna embolija) dodatno obremenile oškodovančevo sicer bolezensko oslabelo srce je med obtoženčevim ravnanjem in posledico - smrtjo, podana vzročna zveza (ekvivalenčna teorija) čeprav obtožencu oškodovančevo zdravstveno stanje srca ni bilo znano. Smrt oškodovanca povzročena v prometni nesreči ni objektivni pogoj kaznivosti ampak kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja zato mora biti obtoženec v malomarnostnem odnosu do nje.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - kazen
Če je obsojeni izpolnil samo en poseben pogoj (plačilo zaostanka preživnine), drugega pa sploh ni poskušal izpolnjevati (plačilo tekoče preživnine), je to razlog za preklic pogojne obsodbe. V preklicnem postopku izrečene kazni ni mogoče znižati, ker se šteje v pogojni obsodbi navedena kazen za določeno in je ni mogoče na novo odmeriti.
Račun je enostranka listina; zato mora ob ugovoru tožene stranke, da s tožečo stranko ni poslovno sodelovala, tožeča stranka predložiti dokaze o njunem poslovnem razmerju. Če tega ne stori, sodišče zahtevek tožeče stranke po pravilu o dokaznem bremenu zavrne.
Postopek izvršbe, ki je v teku, se prekine (2. odst. 111. člena ZPPSL); tista izvršba, ki pa še ni v teku, se seveda ne more prekiniti, temveč se je po 1. odst. 111. člena ZPPSL (praviloma) ne dovoli.
Dolžnik je ugovarjal, da članarine ni dolžan plačati, (smiselno) zato, ker zanjo ni pravne podlage, saj je podjetje, ki opravlja gostinsko (in ne obrtno) dejavnost.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21682
KZ člen 268, 268/1, 268, 268/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-3, 371, 371/1, 371/1-3.
kazenska sankcija
Obdolžencu Romunu je bil postavljen tolmač za italijanski jezik, ker je obdolženec izrecno povedal, da govori in razume italijanski jezik. Teme tolmača nista oporekala niti obdolženec niti zagovornica. Zato ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Izrečena je pravična kazenska sankcija - tako glavna kazen kot stranska.
ZPP (1977) člen 194, 194/4, 194, 194/4. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1.
neutemeljen ugovor - litispendenca
Iz podatkov priloženega spisa in ugovornih navedb ne izhaja, da bi šlo v tem izvršilnem postopku za uveljavljanje iste terjatve (zahtevka) v smislu 4. odst. 194. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ.
Če je obsojenka šele v roku za pritožbo zoper sodbo o preklicu pogojne obsodbe plačala približno polovico zneska iz posebnega pogoja, je določitev novega roka za izpolnitev preostanka obveznosti smiselna, če se tudi po preteku novega roka preizkusna doba ne bo iztekla in je v primeru neplačila še vedno mogoče opraviti postopek za preklic pogojne obsodbe.
Pritožbeno sodišče povsem soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da terjatev tožeče stranke temelji na SZ in da na obstoj obveznosti tožene stranke nima nobenega vpliva dogovor s kupcema o izpolnitvi njune denarne obveznosti z delom in materialom, vloženim v stanovanjsko hišo.
ZPPSL člen 105, 105/2, 105, 105/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 374, 353, 353/1, 374. ZOR člen 336, 337, 336, 337. ZTPDR člen 72, 72. SKPG-90 člen 29, 29-4.
pobotanje - neto in bruto plača
Pri pobotanju se lahko kot nasprotna terjatev pobota znesek neto plače, ki bi jo moral toženec - delavec prejeti, ne pa znesek bruto plače, ki jo dolguje delodajalec, vendar pa mora delodajalec od neto plače (ki je predmet pobotanja), plačati prispevke in davke (bruto).
V skladu z 2. odst. 105. člena ZPPSL (Uradni list RS, št. 84/89) terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva stečajnega postopka pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso, kar lahko velja tudi za plačo za 1 mesec dni, ki je delodajalec delavcu ni izplačal. V takem primeru se delavec (kot tožena stranka) v pravdi lahko le sklicuje na pobotanje, ki je mastalo na podlagi zakona z dnem začetka stečajnega postopka, ne more pa uveljavljati procesnega pobotega ugovora.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal v pobot stroške, ki so mu v garancijskem roku nastali z menjavo kompresorja, vezja in hladilnega medija na hladilnih napravah, ki mu jih je prodal upnik in stroške montaže klimatskih naprav na objektu v Kranju. Dolžnik je s tem navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Pobotanje po 337. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78) nastopi, ko ena stranka drugi pisno ali ustno poda izjavo o pobotu. To pomeni, da je pobot nastal, ko so stekli pogoji zanj (2. odst. 337. člen ZOR). Zato za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ zadostuje, da dolžnik tako izjavo o pobotu poda v ugovoru samem.
Stranka, ki po prekinitvi zapuščinske obravnave ni v danem ji roku vložila tožbe zaradi uveljavitve zahtevka, da spada v zapuščino tudi po njej zatrjevano premoženje, ne more v pritožbenem postopku uspešno izpodbijati s sklepom o dedovanju ugotovljenega obsega zapuščine.
Razlaga določbe 2. odst. 215. čl. Sporazuma o splošnih pogojih za opravljanje PTT storitev na način, da je z njo izključena dolžnost tožnika dokazovati dejansko porabo in da je z njo izključeno toženčevo dokazovanje, da je dejanska poraba nižja od s strani tožnika ugotovljene, nasprotuje 2.odst. 143.čl. ZOR.
ZIZ člen 16, 16/5, 107, 107/4, 16, 16/5, 107, 107/4.
dolžnikov dolžnik - rubež
Ko sodišče odloča o rubežu dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika ("dolžnikov dolžnik") mora preizkusiti navedbo v predlogu za izvršbo, da je dolžnikov dolžnik res dolžnik dolžnika, če ta ni obrazložena. Ker "dolžnikov dolžnik" v pritožbi zatrjuje, da ni dolžnikov dolžnik, mu je kot udeležencu treba priznati pravico do pritožbe.