kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21682
KZ člen 268, 268/1, 268, 268/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-3, 371, 371/1, 371/1-3.
kazenska sankcija
Obdolžencu Romunu je bil postavljen tolmač za italijanski jezik, ker je obdolženec izrecno povedal, da govori in razume italijanski jezik. Teme tolmača nista oporekala niti obdolženec niti zagovornica. Zato ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Izrečena je pravična kazenska sankcija - tako glavna kazen kot stranska.
ZPP (1977) člen 194, 194/4, 194, 194/4. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1.
neutemeljen ugovor - litispendenca
Iz podatkov priloženega spisa in ugovornih navedb ne izhaja, da bi šlo v tem izvršilnem postopku za uveljavljanje iste terjatve (zahtevka) v smislu 4. odst. 194. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ.
KZ člen 19, 325, 325/1, 325/2, 19, 325, 325/1, 325/2.
vzročna zveza - objektivni pogoj kaznivosti
Čeprav je oškodovanec zadobil le lahke telesne poškodbe, te pa so (lažja pljučna embolija) dodatno obremenile oškodovančevo sicer bolezensko oslabelo srce je med obtoženčevim ravnanjem in posledico - smrtjo, podana vzročna zveza (ekvivalenčna teorija) čeprav obtožencu oškodovančevo zdravstveno stanje srca ni bilo znano. Smrt oškodovanca povzročena v prometni nesreči ni objektivni pogoj kaznivosti ampak kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja zato mora biti obtoženec v malomarnostnem odnosu do nje.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otroka
V primeru, ko sta oba starša primerna da se jima po razvezi zakonske zvezi mladoletni otrok dodeli v varstvo in vzgojo je potrebno upoštevati izvedeniško mnenje, ki strokovno obrazloži odraščanje in razvoj otroka, ter na podlagi teh ugotovitev sodišče odloči, kateri izmed staršev ima boljše možnosti za varstvo in vzgojo mladoletnega otroka.
napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za napoved pritožbe
Če je bil obdolženec sojen v nenavzočnosti, pred tem pa je predlagal preložitev glavne obravnave, ki pa ni bila preložena, se je dolžan sam pozanimati, ali in kakšna sodba je bila izdana, da more še pravočasno napovedati pritožbo. Če je za sodbo izvedel šele, ko mu je bil vročen pisni popravek brez obrazložitve, in je šele tedaj predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi vložitve napovedi, to ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
vročanje ugovora v odgovor upniku - izvršba na podlagi verodostojne listine
57. člen ZIZ se v postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne uporabi, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (3. odst. 62. člena ZIZ).
Ugovor, s katerim je dolžnik oporekal terjatvi, ker naj bi bila odstopljena drugemu upniku, in h kateremu je priložil dokaze, je treba šteti za obrazložen.
V postopku zavarovanja upnikove terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na deležu družbenika, ni nepomembno, da gre za ustanoviteljski delež dolžnika v delniški družbi. Ker je kapital slednje in s tem tudi kapital dolžnika razdeljen na delnice, ustanoviteljski delež sploh nima naravo premoženjske pravice dolžnika, ki bi jo bilo moč s prodajo vnovčiti za poplačilo upnikove terjatve. Opisano pa ima za posledico, da tudi ustanovitev zastavne pravice na takšnem deležu in ne delnicah dolžnika upniku ne nudi nikakršnega zavarovanja njegove terjatve.
Dolžnik je ugovarjal, da članarine ni dolžan plačati, (smiselno) zato, ker zanjo ni pravne podlage, saj je podjetje, ki opravlja gostinsko (in ne obrtno) dejavnost.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - kazen
Če je obsojeni izpolnil samo en poseben pogoj (plačilo zaostanka preživnine), drugega pa sploh ni poskušal izpolnjevati (plačilo tekoče preživnine), je to razlog za preklic pogojne obsodbe. V preklicnem postopku izrečene kazni ni mogoče znižati, ker se šteje v pogojni obsodbi navedena kazen za določeno in je ni mogoče na novo odmeriti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21670
KZ člen 256, 256/1, 256/3, 256, 256/1, 256/3. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
kazenska sankcija - dokazna ocena
Sodišče pve stopnje je obrazložilo, zakaj ni verjelo pritožniku, pač pa ostalim trem soobdolžencem. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno. Izrečena je ustrezna kazenska sankcija.
Če je obsojenka šele v roku za pritožbo zoper sodbo o preklicu pogojne obsodbe plačala približno polovico zneska iz posebnega pogoja, je določitev novega roka za izpolnitev preostanka obveznosti smiselna, če se tudi po preteku novega roka preizkusna doba ne bo iztekla in je v primeru neplačila še vedno mogoče opraviti postopek za preklic pogojne obsodbe.
Pritožbeno sodišče povsem soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da terjatev tožeče stranke temelji na SZ in da na obstoj obveznosti tožene stranke nima nobenega vpliva dogovor s kupcema o izpolnitvi njune denarne obveznosti z delom in materialom, vloženim v stanovanjsko hišo.
ZPPSL člen 105, 105/2, 105, 105/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 374, 353, 353/1, 374. ZOR člen 336, 337, 336, 337. ZTPDR člen 72, 72. SKPG-90 člen 29, 29-4.
pobotanje - neto in bruto plača
Pri pobotanju se lahko kot nasprotna terjatev pobota znesek neto plače, ki bi jo moral toženec - delavec prejeti, ne pa znesek bruto plače, ki jo dolguje delodajalec, vendar pa mora delodajalec od neto plače (ki je predmet pobotanja), plačati prispevke in davke (bruto).
V skladu z 2. odst. 105. člena ZPPSL (Uradni list RS, št. 84/89) terjatve, ki jih je bilo mogoče do dneva stečajnega postopka pobotati, veljajo za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso, kar lahko velja tudi za plačo za 1 mesec dni, ki je delodajalec delavcu ni izplačal. V takem primeru se delavec (kot tožena stranka) v pravdi lahko le sklicuje na pobotanje, ki je mastalo na podlagi zakona z dnem začetka stečajnega postopka, ne more pa uveljavljati procesnega pobotega ugovora.
Iz Obvestila zdravniku z dne 12.10.1999, ki ga je dolžnik priložil k pritožbi izhaja, da se je pritožnik ambulantno zdravil od 9.10.199 do 12.10.1999. Glede na to, da je sklep o izvršbi "dolžnik" prejel šele dne 18.10.1999, torej po odpustu iz bolnošnice, tega zdravljenja ni moč šteti za upravičen razloga za zamudo ugovornega roka.
V pravdi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika se obravnava tak tožbeni zahtevek, kot je postavljen do izteka roka iz 129.čl. ZPPSL. Tožeča stranka po izteku tega roka tožbo sicer lahko še popravlja, ne more pa je več spreminjati z učinkom, da bi se nato obravnavala spremenjena tožba.
Tudi dokazana trditev, da je pooblaščenka tožeče stranke prevzela spis s pomanjkljivo dokumentacijo, iz katere ni bilo razvidno, da je bil narok za glavno obravnavo dne 31.3.1999 že drugi v tej zadevi, ne spremeni dejstva, da se nobenega naroka v tej zadevi tožeča stranka ni udeležila. Ob neizpodbijanem odločilnem dejstvu, da se tožeča stranka kljub pravilnemu vabilu ni udeležila dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo, pa je svojo odločitev prvostopno sodišče pravilno naslonilo na določilo 2. odst. 499. čl. ZPP.
S pavšalnimi in nekonkretnimi razlogi, v katerih smiselno navedena nobena relevantna dejstva, pritožnik ne more uspeti, ker je sodba sicer materialnopravna pravilna in če sodišče ne stori bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.