ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
Trditvena podlaga spora ni nudila opore za izpodbijano odločitev, ki temelji na pogodbi. Ali so resnične trditve tožeče ali tožene stranke, bi bilo tako moč preveriti z zapisom te pogodbe. Tega pa v spisovnem gradivu pritožbeno sodišče ni našlo. Zato izpodbijane sodbe ni moč ne preizkusiti ne odgovoriti na pritožbene trditve.
Kadar uveljavlja stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov (1. odstavek 41. člena ZPP).
Po prepričanju pritožbenega sodišča je telefonski priključek zaradi nujnosti naročniškega razmerja species in ne genus. Tožnica lahko s posestno tožbo zahteva nazaj le tisto stvar, ki jo je imela v posesti in glede katere je bila njena posest motena, torej lahko zahteva ponovno priključitev toženčevega telefonskega priključka, tistega, ki je bil priključen pred motilnim dejanjem.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1, 154, 154/1, 200, 200/1.
višina škode - poškodba
Višina: 900.000,00 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti; 200.000,00 SIT za strah; 100.000,00 SIT za skaženost; 1.500.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Posestno varstvo uporabe električne energije se uresničuje na način, da se zahteva varstvo posesti na stvareh, v katerih se električna energija uporablja - v konkretnem primeru na sobah tožnikov. Tudi pritožbeno sodišče motilnost ravnanj tožene stranke vidi v njenih opustitvenih ravnanjih. Ta namreč denarja za porabljeno električno energijo, ki so ji ga nakazali tožniki kot najemniki stavbe, ni nakazala pooblaščenemu distributerju (česar v pritožbi niti ne zanika), zato je ta izvršil (v razmerju do toženca sicer zakoniti) odklop električne energije. Takšno opustitveno ravnanje tožene stranke pa tudi po oceni pritožbenega sodišča (ob izpolnjenih ostalih pogojih) objektivno predstavlja motilno dejanje. Za motilno ravnanje se namreč ne zahteva zgolj in le aktivnosti motilca, temveč se lahko stori tudi z opustitvenimi ravnanji. Dejstvo, da so imeli tožniki od podpisa dogovora s pooblaščenim distributerjem nemoteno oskrbo z elektriko, ne predstavlja samopomoči v smislu 76. člena ZTLR, saj ni bila naperjena neposredno proti tožencu, torej neposredno proti tistemu, ki je tožnike motil v nihovi posesti. Takšna rešitev mimo volje lastnika (toženca) tudi ne predstavlja (trajne) vzpostavitve v prejšnje posestno stanje, ki se sicer doseže z zakonom dovoljeno samopomočjo. Samovoljnost je podana tudi v primeru, če motilec ni imel namena, da bi si pridobil posest, saj zadošča, da se je zavedal, da posega v tuje posestno stanje, česar pa se je s svojim opustitvenim ravnanjem toženec tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zavedal.
Predpostavka odškodninske obveznosti po 3. odst. 433. čl. ZOR je vzročna zveza med stvarno napako in škodo na drugih dobrinah (v konkretnem primeru na elektromotorju). To pa pomeni, da je za pravilno uporabo tega pravnega pravila najprej treba ugotoviti, v čem naj bi bila pomanjkljivost prodane stvari. Ne zadostuje zgolj sklicevanje na abstraktno pravno pravilo iz 479. čl. ZOR, češ da stvar npr. ni imela lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo. Nato pa sledi ugotovitev, ali je ta pomanjkljivost vzrok uveljavljani škodi. Trditveno in dokazno breme glede pravkar opredeljenih odločilnih dejstev je na tisti stranki, ki refleksno škodo uveljavlja.
Glede obveznosti plačila kupnine pri kupni pogodbi velja (če ni drugačnega dogovora), da jo mora kupec plačati ob izročitvi blaga (2. odst. 516. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
ZOR člen 403, 403. ZIKS člen 145a, 145a. ZDEN člen 42, 42.
odškodnina - izbirna pravica - upravičenec
Iz sklepa sodišča prve stopnje na podlagi cenitve izvedenca gradbene stroke dipl.ing.J.B. izhaja, da znaša neizpodbijana odškodnina za zaplenjeno premoženje 4.477.089,00 SIT. Sporna pa je oblika plačila navedene odškodnine. Iz člena 42 ZDEN izhaja, da če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice, gre upravičencu odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Zavezanec za plačilo odškodnine je Republika Slovenija, ki je dolžna plačati odškodnino v delnicah, s katerimi razpolaga oz. jih ima v lasti. Pomembno je predvsem to, da gre predlagateljici torej pravica do izplačila v delnicah, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala na dan izplačila. V skladu z 42. členom ZDEN v zvezi z 403. členom ZOR pa gre pravica izbire vrste delnic dolžniku, ki bo na dan izplačila predlagateljici izročil ustrezno število delnic, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala in katerih vrednost bo znašala točno 4.477.089,00 SIT na dan plačila odškodnine.
Kadar upnik predlaga, naj sodišče izda sklep o izvršbi na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, je za odločitev o tem predlogu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče. Zato je dogovor o krajevni pristojnosti, ki obstaja med upnikom in dolžnikom, da je za primer spora med njima krajevno pristojno drugo sodišče, pravno neupošteven.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21670
KZ člen 256, 256/1, 256/3, 256, 256/1, 256/3. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
kazenska sankcija - dokazna ocena
Sodišče pve stopnje je obrazložilo, zakaj ni verjelo pritožniku, pač pa ostalim trem soobdolžencem. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno. Izrečena je ustrezna kazenska sankcija.
Postopek izvršbe, ki je v teku, se prekine (2. odst. 111. člena ZPPSL); tista izvršba, ki pa še ni v teku, se seveda ne more prekiniti, temveč se je po 1. odst. 111. člena ZPPSL (praviloma) ne dovoli.
Intenziven in dolgotrajen strah, ki je posledica dejstva, da ima tožnica azbestozo in je medicinska prognoza bolezni zelo slaba, je lahko podlaga za odmero izjemne satisfakcije.
KZ člen 19, 325, 325/1, 325/2, 19, 325, 325/1, 325/2.
vzročna zveza - objektivni pogoj kaznivosti
Čeprav je oškodovanec zadobil le lahke telesne poškodbe, te pa so (lažja pljučna embolija) dodatno obremenile oškodovančevo sicer bolezensko oslabelo srce je med obtoženčevim ravnanjem in posledico - smrtjo, podana vzročna zveza (ekvivalenčna teorija) čeprav obtožencu oškodovančevo zdravstveno stanje srca ni bilo znano. Smrt oškodovanca povzročena v prometni nesreči ni objektivni pogoj kaznivosti ampak kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja zato mora biti obtoženec v malomarnostnem odnosu do nje.
Ugovor pristojnosti arbitraže lahko tožena stranka tudi v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku (ko se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog), poda na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi (preden se spusti v obravnavanje glavne stvari).
V zvezi z dolžnostjo plačila stroškov pritožbenega postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kazenski pregon absolutno zastaral iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, zato, čeprav zasebna tožilca s pritožbo nista uspela in se po določbi 2. odstavka 98. člena ZKP povprečnina ne določi le v primeru, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma obdolžencu v korist (ne pa tudi zasebnemu tožilcu) ravnalo po določbi 1. odstavka 98. člena ZKP, po kateri o dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami členov 92 do 97 ZKP. Glede na to, da dejstva, da je kazenski absolutno zastaral, ni mogoče pripisati v krivdo zasebnima tožilcema, je pritožbeno sodišče odločilo po določbi 3. odstavka 96. člena ZKP, po kateri se v takšnem primeru zasebnim tožilcem ne naloži v plačilo stroške postopka, ampak ti obremenjujejo proračun.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - kazen
Če je obsojeni izpolnil samo en poseben pogoj (plačilo zaostanka preživnine), drugega pa sploh ni poskušal izpolnjevati (plačilo tekoče preživnine), je to razlog za preklic pogojne obsodbe. V preklicnem postopku izrečene kazni ni mogoče znižati, ker se šteje v pogojni obsodbi navedena kazen za določeno in je ni mogoče na novo odmeriti.
Dolžnik je ugovarjal, da članarine ni dolžan plačati, (smiselno) zato, ker zanjo ni pravne podlage, saj je podjetje, ki opravlja gostinsko (in ne obrtno) dejavnost.