Ni verjetno izkazana terjatev kot predpostavka za začasno odredbo, če zahteva zakonec od drugega zakonca vrnitev denarnega zneska, ki izvira iz prodaje skupnega premoženja, deleži na skupnem premoženju pa niso ugotovljeni in skupno premoženje ni razdeljeno.
Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem v skladu z določbami 134. in 135. člena ZNP in s pomočjo izvedenca geodetske stroke so bile opravljene potrebne izmere in napravljena skica, iz katere je razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo v skladu s pravili iz 136. člena ZNP.
Drugi odstavek 24. člena ZDEN je izjema od načelnega varstava najemnih, zakupnih in tem podobnih razmerij iz 1. odst. navedenega zakona je določen v korist denacionalizacijskem upravičencu. Navedena določba se nanaša le na najemna razmerja, sklenjena za določen čas, ki je daljši od desetih let.
Zmotno je stališče tožeče stranke v pritožbi, ko meni, da izvršljivost pravnomočnega sklepa ni stvar prvega sodišča, pač pa vprašanje drugega postopka. Sodišče je dolžno paziti na izvršljivost sodne odločbe in zato lahko ugodi samo takemu zahtevku, ki je tudi izvršljiv, sicer zagreši bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP.
Zahtevek dajalca socialne pomoči po 1. odst. 128. člena Zakona o dedovanju ni denarna terjatev do zapuščine. S tem zahtevkom dajalec pomoči izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oziroma oskrbo. Omejitev se izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete denarne pomoči, postane last dajalca pomoči in se mu izroči. Vrednost dane pomoči se ugotavlja po vrednostnih merilih, ki so veljala v tistem trenutku, po katerem se ugotovi obseg (vrednost) zapuščine.
1/ Zaključek sodišča prve stopnje, da je način oranja, pri katerem se zapelje na sosednjo njivo, v kraju kjer živita pravdni stranki, običajen, je pravilen in prepričljiv. Glede na to je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da takšno dejanje toženca ni motilno dejanje. Opisano dejanje namreč ne predstavlja pravno upoštevnega posega v posest tožnika. 2/ Pritožbena navedba, da je v toženčevem ravnanju podano motenje posesti tožnikovih zemljišč - torej parcel št. 1724 in 1725 pomeni pritožbeno novoto oz. spremembo dejanske podlage tožbe v pritožbenem postopku. Tožnik je namreč v tožbi ter njeni dopolnitvi in ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je bilo motenje storjeno na "pasu travne ruše, ki predstavlja mejo med parcelami". Ker sme pritožnik v skladu z določbo prvega odstavka 184. člena ZPP tožbo spremeniti le do konca glavne obravnave, se pritožbeno sodišče s pritožbeno trditvijo, da je toženec motil tožnika v posesti parcel št. 1724 in 1725, ni moglo ukvarjati.
Ker je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi navedb tožeče stranke, ne da bi zaslišalo obe stranki o tem, da je bila pogodba fiktivna, ni zadosti ugotovilo dejansko stanje, kar je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL22503
ZKP člen 109, 133. KZ RS člen 125.
izvršitev tuje sodne odločbe - kazenska sodba - italijansko pravo - prenos izvršitve kazni - predčasno izpustitev s prestajanja kazni
Naše pravo (Kazenski zakonik - Uradni list RS 63/94 in 23/99 in Zakon o izvrševanju kazenski sankcij - Uradni list RS 22/2000) takšnega načina odobritve predčasnega odpusta s prestajanja kazni v takšni obliki kot ga to pozna italijansko pravo ne pozna, pozna pa institut pogojnega odpusta (109. člen KZ), pri izreku katerega pa se upoštevajo enaki razlogi (vedenje obsojenca med prestajanjem kazni). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo na 125. člen KZ, pri tem pa ni upoštevalo, da je do spremenjenih okoliščin prišlo še v času v izvrševanja zaporne kazni v tujini - Republiki Italiji, ko je bila obsojencu z odločbami italijanskih sodišč odobreno predčasno izpustitev s prestajanja kazni. Dejstvo, da naše pravo takšnega instituta predčasne izpustitve na prostost ne pozna, pa ne more biti v škodo pravic obsojenca, saj bi to bilo v nasprotju tudi s temeljnimi načeli kazenskega prava. Prav to pa bi se zgodilo, če bi obsojencu, ki mu je bila postopku prenosa izvršitve kazni sicer izrečena enaka kazen kot v Republiki Italiji, ne bi pa domače sodišče upoštevalo tudi tistih odločb tujega sodišča, ki so obsojencu v postopku izvrševanja kazni omogočile pridobitev ugodnosti predčasne izpustitve.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21277
KZ člen 299, 299/1, 299, 299/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Ker se je sodišče prve stopnje ob izdaji obsodilne sodbe obtožencu za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I KZ oprlo izključno na izpoved priče v preiskavi ter je zagovornik obtoženca v pritožbi utemeljeno opozoril, da je navedena priča o istem dogodku doslej štirikrat različno izpovedala, tudi po oceni sodišča druge stopnje dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno ter ji zato izpodbijano sodbo razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje trditve priče preiskusiti še z izpovedbo priče, ki je bila ob dogodku prisotna in je sodišče prve stopnje ni zaslišalo zaradi njene daljše odsotnosti zaradi zdravljenja odvisnosti v komuni v I.
Intenziven in dolgotrajen strah, ki je posledica dejstva, da ima tožnica azbestozo in je medicinska prognoza bolezni zelo slaba, je lahko podlaga za odmero izjemne satisfakcije.
Račun je enostranka listina; zato mora ob ugovoru tožene stranke, da s tožečo stranko ni poslovno sodelovala, tožeča stranka predložiti dokaze o njunem poslovnem razmerju. Če tega ne stori, sodišče zahtevek tožeče stranke po pravilu o dokaznem bremenu zavrne.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - kazen
Če je obsojeni izpolnil samo en poseben pogoj (plačilo zaostanka preživnine), drugega pa sploh ni poskušal izpolnjevati (plačilo tekoče preživnine), je to razlog za preklic pogojne obsodbe. V preklicnem postopku izrečene kazni ni mogoče znižati, ker se šteje v pogojni obsodbi navedena kazen za določeno in je ni mogoče na novo odmeriti.
Dolžnik je ugovarjal, da članarine ni dolžan plačati, (smiselno) zato, ker zanjo ni pravne podlage, saj je podjetje, ki opravlja gostinsko (in ne obrtno) dejavnost.
Ugovor pristojnosti arbitraže lahko tožena stranka tudi v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku (ko se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog), poda na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi (preden se spusti v obravnavanje glavne stvari).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21682
KZ člen 268, 268/1, 268, 268/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-3, 371, 371/1, 371/1-3.
kazenska sankcija
Obdolžencu Romunu je bil postavljen tolmač za italijanski jezik, ker je obdolženec izrecno povedal, da govori in razume italijanski jezik. Teme tolmača nista oporekala niti obdolženec niti zagovornica. Zato ni bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Izrečena je pravična kazenska sankcija - tako glavna kazen kot stranska.
vročanje ugovora v odgovor upniku - izvršba na podlagi verodostojne listine
57. člen ZIZ se v postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne uporabi, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (3. odst. 62. člena ZIZ).
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21670
KZ člen 256, 256/1, 256/3, 256, 256/1, 256/3. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
kazenska sankcija - dokazna ocena
Sodišče pve stopnje je obrazložilo, zakaj ni verjelo pritožniku, pač pa ostalim trem soobdolžencem. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno. Izrečena je ustrezna kazenska sankcija.
Če stranka v času vložitve predloga za oprostitev ni več samostojni podjetnik, ker je prenehala opravljati dejavnost, uporaba 6. odst. 168. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ ne pride v poštev.
Postopek izvršbe, ki je v teku, se prekine (2. odst. 111. člena ZPPSL); tista izvršba, ki pa še ni v teku, se seveda ne more prekiniti, temveč se je po 1. odst. 111. člena ZPPSL (praviloma) ne dovoli.