• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 24
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep III Cp 898/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44213
    ZIZ člen 71, 71/1, 71, 71/1.
    odlog izvršbe
    Slabo premoženjsko stanje dolžnice ne predstavlja upoštevne podlage za utemeljenost predloga za odlog izvršbe.

     
  • 42.
    VSL sklep III Cp 811/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44207
    ZIZ člen 189, 189/3, 189/4, 189, 189/3, 189/4.
    prodaja nepremičnine - sklep o domiku
    Sklep o domiku nepremičnine bi bilo mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi, vendar dolžnica konkretnih kršitev teh določb v pritožbi ne zatrjuje.

     
  • 43.
    VSL sodba I Cp 922/99
    28.6.2000
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL47048
    ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1.
    odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Škoda za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zajema oškodovančevo duševno trpljenje zaradi posledic škodnega dogodka (tako na psihičnem kot na telesnem področju). Te prizadetosti laho obsegajo različne izvore duševnih bolečin (npr. nezmožnost za delo, povečanje potreb, povečanje telesnih naporov, zmanjšanje ali uničenje možnosti za nadaljni razvoj ali napredovanje...). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da ima tožnik določene težave zaradi poškodbe, ki mu jo je povzročil toženec še danes; pojavljajo se mu občasne bolečine v nosu; prisotna je lažja stopnja oviranega dihanja skozi nos ter občutek pečenja v nosu, kar pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Iz izpodbijane sodbe, niti tožnikovega zahtevka ter njegove izpovedbe pa v ničemer ne izhaja, da bi bile zaradi omenjenih posledic tožnikove življenjske aktivnosti kakorkoli zmanjšanje oz., da bi bile pri tožniku zaradi tega prisotne duševne bolečine; zato je treba tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zavrniti.

     
  • 44.
    VSL sodba II Cp 1924/98
    28.6.2000
    obligacijsko pravo
    VSL45130
    ZOR člen 479, 482, 482/1, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 488/2, 479, 482, 482/1, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 488/2.
    jamčevanje za napake - odprava napak
    Ker toženec skrite napake ni odpravil, jo je odpravil tožnik sam in sedaj zahteva plačilo stroškov postopka torej gre za obliko odprave napake v smislu 1. točke 1. odstavka 488. člena ZOR oziroma za pokrivanje odškodnine z enim od jamčevalnih zahtevkov.

     
  • 45.
    VSL sklep II Cp 857/99
    28.6.2000
    stvarno pravo
    VSL45148
    ZTLR člen 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81.
    motenje posesti - posest telefonskega priključka
    Po prepričanju pritožbenega sodišča je telefonski priključek zaradi nujnosti naročniškega razmerja species in ne genus. Tožnica lahko s posestno tožbo zahteva nazaj le tisto stvar, ki jo je imela v posesti in glede katere je bila njena posest motena, torej lahko zahteva ponovno priključitev toženčevega telefonskega priključka, tistega, ki je bil priključen pred motilnim dejanjem.

     
  • 46.
    VSL sklep I Cp 1069/2000
    28.6.2000
    stvarno pravo
    VSL43590
    ZTLR člen 75, 77, 78, 79, 75, 77, 78, 79.
    motenje posesti - motilno dejanje
    1/ Zaključek sodišča prve stopnje, da je način oranja, pri katerem se zapelje na sosednjo njivo, v kraju kjer živita pravdni stranki, običajen, je pravilen in prepričljiv. Glede na to je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da takšno dejanje toženca ni motilno dejanje. Opisano dejanje namreč ne predstavlja pravno upoštevnega posega v posest tožnika. 2/ Pritožbena navedba, da je v toženčevem ravnanju podano motenje posesti tožnikovih zemljišč - torej parcel št. 1724 in 1725 pomeni pritožbeno novoto oz. spremembo dejanske podlage tožbe v pritožbenem postopku. Tožnik je namreč v tožbi ter njeni dopolnitvi in ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je bilo motenje storjeno na "pasu travne ruše, ki predstavlja mejo med parcelami". Ker sme pritožnik v skladu z določbo prvega odstavka 184. člena ZPP tožbo spremeniti le do konca glavne obravnave, se pritožbeno sodišče s pritožbeno trditvijo, da je toženec motil tožnika v posesti parcel št. 1724 in 1725, ni moglo ukvarjati.

     
  • 47.
    VSL sklep I Cp 692/2000
    28.6.2000
    stvarno pravo
    VSL43987
    ZTLR člen 70, 70/1, 76, 78, 78/1, 79, 70, 70/1, 76, 78, 78/1, 79. ZPP (1977) člen 378, 378/2, 442, 378, 378/2, 442. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1, 7, 7/1, 337, 337/1.
    motenje posesti - posestno varstvo - motilno dejanje - samopomoč - samovoljno ravnanje
    Posestno varstvo uporabe električne energije se uresničuje na način, da se zahteva varstvo posesti na stvareh, v katerih se električna energija uporablja - v konkretnem primeru na sobah tožnikov. Tudi pritožbeno sodišče motilnost ravnanj tožene stranke vidi v njenih opustitvenih ravnanjih. Ta namreč denarja za porabljeno električno energijo, ki so ji ga nakazali tožniki kot najemniki stavbe, ni nakazala pooblaščenemu distributerju (česar v pritožbi niti ne zanika), zato je ta izvršil (v razmerju do toženca sicer zakoniti) odklop električne energije. Takšno opustitveno ravnanje tožene stranke pa tudi po oceni pritožbenega sodišča (ob izpolnjenih ostalih pogojih) objektivno predstavlja motilno dejanje. Za motilno ravnanje se namreč ne zahteva zgolj in le aktivnosti motilca, temveč se lahko stori tudi z opustitvenimi ravnanji. Dejstvo, da so imeli tožniki od podpisa dogovora s pooblaščenim distributerjem nemoteno oskrbo z elektriko, ne predstavlja samopomoči v smislu 76. člena ZTLR, saj ni bila naperjena neposredno proti tožencu, torej neposredno proti tistemu, ki je tožnike motil v nihovi posesti. Takšna rešitev mimo volje lastnika (toženca) tudi ne predstavlja (trajne) vzpostavitve v prejšnje posestno stanje, ki se sicer doseže z zakonom dovoljeno samopomočjo. Samovoljnost je podana tudi v primeru, če motilec ni imel namena, da bi si pridobil posest, saj zadošča, da se je zavedal, da posega v tuje posestno stanje, česar pa se je s svojim opustitvenim ravnanjem toženec tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zavedal.

     
  • 48.
    VSL sodba II Cp 1265/99
    28.6.2000
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL45149
    ZOR člen 210, 210.
    aktivna legitimacija - pogodba - izterjava prispevkov
    Pooblaščenec, ki ga je po pogodbi dobavitelj toplotne energije pooblastil za pobiranje stroškov ogrevanja, v tožbi proti uporabnikom ogrevanja ni aktivno legitimiran za izterjavo stroškov ogrevanja. Aktivno legitimiran je le, če je sam zalagal stroške ogrevanja za uporabnike in to na podlagi določb ZOR o obogatitvi.

     
  • 49.
    VSL sklep R 110/2000
    28.6.2000
    civilno procesno pravo
    VSL44273
    ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 32, 32/1, 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 24, 24/1, 25, 25/1, 32, 32/1, 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2.
    spor o pristojnosti
    Tožbeni zahtevek se nanaša na denarni znesek, saj vsebuje ugotovitev njegove višine in zahtevo za poravnavo, zato ni mogoče kot odločilno upoštevati vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.

     
  • 50.
    VSL sodba I CP 1721/99
    28.6.2000
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL43995
    ZPP (1977) člen 8, 8. ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 99, 99/2, 66, 66/1, 66/2, 99, 99/2.
    navidezna pogodba - razlaga pogodbe - dokazna ocena
    Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo pogodbeno voljo pravdnih strank. Pisno pogodbo, s katerima je bila dogovorjena nižja kupnina, je prikrivala pravo pogodbo.

     
  • 51.
    VSL sklep I Cp 2138/99
    28.6.2000
    nepravdno pravo
    VSL43998
    ZNP člen 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139.
    postopek za ureditev meje
    Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem v skladu z določbami 134. in 135. člena ZNP in s pomočjo izvedenca geodetske stroke so bile opravljene potrebne izmere in napravljena skica, iz katere je razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo v skladu s pravili iz 136. člena ZNP.

     
  • 52.
    VSL sodba I Cp 167/2000
    28.6.2000
    civilno procesno pravo
    VSL43982
    ZPP člen 7, 7/1, 7, 7/1.
    dejstva - razpravno načelo
    Tožeča stranka mora v svojem trditvenem gradivu navesti vsa dejstva, ki so pravnoodločilna za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

     
  • 53.
    VSL sodba I Cp 1501/99
    28.6.2000
    STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL43996
    URS člen 33, 69.
    lastninska pravica na nepremičnini - omejitev lastninske pravice - stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti - javna korist - javna pot - prestavitev poti
    Služnostne poti brez soglasja lastnika zemljišča, na katerega bi se prestavila, ni mogoče prestaviti. Zgolj s prestavitijo javne poti v naravi v svet v zasebni lasti, slednji ne postane javno dobro.
  • 54.
    VSL sodba I Cp 1137/98
    28.6.2000
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
    VSL45849
    ZPP (1977) člen 219, 219. ZOR člen 454, 454/1, 454, 454/1.
    prodajna pogodba - kupnina - dopust - dokazna ocena
    Tožena stranka je tista, ki mora dokazati, da je bila dogovorjena drugačna končna cena kot izhaja iz predračuna za prenovo vrat.

     
  • 55.
    VSL sklep II Cp 836/99
    28.6.2000
    DEDNO PRAVO
    VSL44050
    ZD člen 25, 26, 27, 28, 35, 210, 220, 25, 26, 27, 28, 35, 210, 220.
    dopolnitev nujnega deleža
    Vendar se pritožnik s tem, ko je oporočni dedni delež (po njegovem zatrjevanju manjši od nujnega) sprejel, ni že avtomatično odrekel pravici uveljavljati še njegovo dopolnitev do izpolnjenega nujnega deleža. Le kolikor bi se tej pravici, ki je dedna pravica, izrecno odrekel, bi na ta način postala njegova izjava nepreklicna in dopolnitve nujnega deleža ne bi mogel več s pritožbo uveljavljati.

     
  • 56.
    VSL sklep III Cp 838/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44243
    ZIZ člen 253, 253/1, 253, 253/1.
    zastavna pravica na podlagi sporazuma strank
    Če iz sporazuma o zastavni pravici, sklenjenega po 251.c členu ZIP ni nedvomno razvidna višina in zapadlost terjatve, je pred dovolitvijo izvršbe s prodajo nepremičnin to potrebno s strankama razjasniti.

     
  • 57.
    VSL sodba II Cp 1669/98
    28.6.2000
    pravo intelektualne lastnine - obligacijsko pravo
    VSL44051
    ZOR člen 88, 88/1, 88, 88/1. ZASP člen 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94.
    zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
    Izdaja dela je tudi po oceni pritožbenega sodišča nedvomno tisto konkludentno dejanje, iz katerega je moč sklepati, da je prva tožena stranka odobrila sporno založniško pogodbo. Zato jo ta pogodba zavezuje, čeprav jo je druga tožena stranka sklenila v imenu prve tožene stranke brez njenega pooblastila.

     
  • 58.
    VSL sklep I Cp 1067/2000
    28.6.2000
    civilno procesno pravo
    VSL43968
    ZPP člen 190, 190.
    subjektivna sprememba tožbe
    Kadar vstopi v pravdo namesto tožnika drug tožnik in prevzema pravdo v stanju v kakršnem je, je potrebna privolitev toženca. Ker pa privolitve ni dal, sodišče pa njegovega dovoljenja ne more suplirati, takšna sprememba tožbe na strani tožeče stranke ni dovoljena.

     
  • 59.
    VSL sklep III Cp 973/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44215
    ZIZ člen 55, 55-2, 56, 55, 55-2, 56.
    ugovor po izteku roka
    ZIZ omogoča vložitev ugovora tudi po poteku roka (56. člen ZIZ), vendar ob dveh omejitvah. Če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev (t.i. opozocijski ugovori, 1. odst. 59. člena ZIZ, toke 8., 9., 11., 1. odst. 55. člena ZIZ), ter če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo mogoče več navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (člen 56 ZIZ). Za vse druge ugovore, torej tudi za ugovor iz 2. točke 55. člena ZIZ, pa je dolžnik s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi prekludiran.

     
  • 60.
    VSL sodba I Cp 1037/2000
    28.6.2000
    denacionalizacija
    VSL43999
    ZDen člen 2, 24/1, 24/2, 2, 24/1, 24/2.
    denacionalizacija
    Drugi odstavek 24. člena ZDEN je izjema od načelnega varstava najemnih, zakupnih in tem podobnih razmerij iz 1. odst. navedenega zakona je določen v korist denacionalizacijskem upravičencu. Navedena določba se nanaša le na najemna razmerja, sklenjena za določen čas, ki je daljši od desetih let.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 24
  • >
  • >>