ZIZ omogoča vložitev ugovora tudi po poteku roka (56. člen ZIZ), vendar ob dveh omejitvah. Če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev (t.i. opozocijski ugovori, 1. odst. 59. člena ZIZ, toke 8., 9., 11., 1. odst. 55. člena ZIZ), ter če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo mogoče več navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (člen 56 ZIZ). Za vse druge ugovore, torej tudi za ugovor iz 2. točke 55. člena ZIZ, pa je dolžnik s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi prekludiran.
Ker obsojenec svoji prošnji za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka ni predložil nikakršnega dokazila o spremenjenih razmerah, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo prošnjo za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka zavrnilo kot neutemeljeno.
Če iz sporazuma o zastavni pravici, sklenjenega po 251.c členu ZIP ni nedvomno razvidna višina in zapadlost terjatve, je pred dovolitvijo izvršbe s prodajo nepremičnin to potrebno s strankama razjasniti.
ZOR člen 88, 88/1, 88, 88/1. ZASP člen 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94.
zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
Izdaja dela je tudi po oceni pritožbenega sodišča nedvomno tisto konkludentno dejanje, iz katerega je moč sklepati, da je prva tožena stranka odobrila sporno založniško pogodbo. Zato jo ta pogodba zavezuje, čeprav jo je druga tožena stranka sklenila v imenu prve tožene stranke brez njenega pooblastila.
Kadar vstopi v pravdo namesto tožnika drug tožnik in prevzema pravdo v stanju v kakršnem je, je potrebna privolitev toženca. Ker pa privolitve ni dal, sodišče pa njegovega dovoljenja ne more suplirati, takšna sprememba tožbe na strani tožeče stranke ni dovoljena.
Šesti odstavek 443. čl. ZKP pride v poštev samo, če iz samega obtožnega predloga izhaja pristojnost okrožnega sodišča glede istega kaznivega dejanja. Če okrajno sodišče ugotovi, da gre za drugo kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča, mora o obtožbi odločiti s sodbo.
Sklep o domiku nepremičnine bi bilo mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi, vendar dolžnica konkretnih kršitev teh določb v pritožbi ne zatrjuje.
1/ Zaključek sodišča prve stopnje, da je način oranja, pri katerem se zapelje na sosednjo njivo, v kraju kjer živita pravdni stranki, običajen, je pravilen in prepričljiv. Glede na to je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da takšno dejanje toženca ni motilno dejanje. Opisano dejanje namreč ne predstavlja pravno upoštevnega posega v posest tožnika. 2/ Pritožbena navedba, da je v toženčevem ravnanju podano motenje posesti tožnikovih zemljišč - torej parcel št. 1724 in 1725 pomeni pritožbeno novoto oz. spremembo dejanske podlage tožbe v pritožbenem postopku. Tožnik je namreč v tožbi ter njeni dopolnitvi in ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je bilo motenje storjeno na "pasu travne ruše, ki predstavlja mejo med parcelami". Ker sme pritožnik v skladu z določbo prvega odstavka 184. člena ZPP tožbo spremeniti le do konca glavne obravnave, se pritožbeno sodišče s pritožbeno trditvijo, da je toženec motil tožnika v posesti parcel št. 1724 in 1725, ni moglo ukvarjati.
Plačilo se določi s pogodbo, če le to ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom (1. odst. 623. čl. ZOR). Le če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu (2. odstavek 623. člena ZOR).
razveza pogodbe - rok - izpolnitev - čas izpolnitve - zamuda - bistvena sestavina pogodbe
Tožeča stranka (prireditelj) je lahko svojo obveznost izpolnila le v času 19. Slovenskaga avtomobilskega salona, t.j. v času od 20. do 29. aprila 1995. Zato je bila izpolnitev njene in ne toženčeve obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe.
Drugi odstavek 24. člena ZDEN je izjema od načelnega varstava najemnih, zakupnih in tem podobnih razmerij iz 1. odst. navedenega zakona je določen v korist denacionalizacijskem upravičencu. Navedena določba se nanaša le na najemna razmerja, sklenjena za določen čas, ki je daljši od desetih let.
Predpostavka odškodninske obveznosti po 3. odst. 433. čl. ZOR je vzročna zveza med stvarno napako in škodo na drugih dobrinah (v konkretnem primeru na elektromotorju). To pa pomeni, da je za pravilno uporabo tega pravnega pravila najprej treba ugotoviti, v čem naj bi bila pomanjkljivost prodane stvari. Ne zadostuje zgolj sklicevanje na abstraktno pravno pravilo iz 479. čl. ZOR, češ da stvar npr. ni imela lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo. Nato pa sledi ugotovitev, ali je ta pomanjkljivost vzrok uveljavljani škodi. Trditveno in dokazno breme glede pravkar opredeljenih odločilnih dejstev je na tisti stranki, ki refleksno škodo uveljavlja.
Pooblaščenec, ki ga je po pogodbi dobavitelj toplotne energije pooblastil za pobiranje stroškov ogrevanja, v tožbi proti uporabnikom ogrevanja ni aktivno legitimiran za izterjavo stroškov ogrevanja. Aktivno legitimiran je le, če je sam zalagal stroške ogrevanja za uporabnike in to na podlagi določb ZOR o obogatitvi.
Tožbeni zahtevek se nanaša na denarni znesek, saj vsebuje ugotovitev njegove višine in zahtevo za poravnavo, zato ni mogoče kot odločilno upoštevati vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem v skladu z določbami 134. in 135. člena ZNP in s pomočjo izvedenca geodetske stroke so bile opravljene potrebne izmere in napravljena skica, iz katere je razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo v skladu s pravili iz 136. člena ZNP.
Odgovornost prve tožene stranke za zdrs snega s strehe stavbe, ki je njena last, je potrebno presojati po načelu krivdne odgovornosti. Materialnopravna podlaga je v tem primeru 1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
ZPP (1977) člen 333, 338, 338/3, 354, 354/2, 354/2-13, 333, 338, 338/3, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 336, 336.
pobotanje - procesni ugovor pobota - absolutna bistvena kršitev
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče (preostali) tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je sledilo "pobotni izjavi", ki jo je podala tožena stranka med pravdo, tj. v pripravljalni vlogi z dne 1.10.1998, in pri tem presodilo, da je pobotni ugovor utemeljen. Ker izreka ni oblikovalo v skladu s 3. odst. 338. čl. ZPP/77, bi bilo moč sklepati, da je sodišče prve stopnje "pobotno izjavo" presojalo kot materialnopravni ugovor pobota. Toda takšna pravna kvalifikacija bi prišla v poštev le, če bi bila pobotna izjava podana pred obravnavanim gospodarskim sporom Če pa je sodišče prve stopnje "pobotno izjavo", podano v pripravljalni vlogi z dne 1.10.1998, upoštevalo zato, ker je presodilo, da gre za procesni ugovor pobota, takšno razlogovanje ni prišlo do izraza v izreku izpodbijane sodbe. V izreku namreč ni ugotovljen obstoj glavne terjatve, pobotne terjatve in ni odrejeno pobotanje med terjatvama, kar bi šele lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje odločitve, ki jo predpisuje 3. odst. 338. čl. ZPP/77.
Kadar lastnik stanovanja zahteva izpraznitev stanovanja zoper toženca, ki trdi, da mu gre podobna stanovanjska zaščita kot imetniku stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ in to dokazuje, mora tožnik dokazati, da obstajajo pogoji po 148. čl. SZ, zaradi katerih ni dolžan s tožencem skleniti najemne pogodbe.