• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 24
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sodba I Cpg 896/99
    28.6.2000
    statusno pravo
    VSL02886
    ZGD člen 359, 359/2, 442, 445, 445/3, 456, 359, 359/2, 442, 445, 445/3, 456.
    sklep
    Vabilo za sklic skupščine gospodarske družbe je treba presojati tako, kot ga morejo razumeti povabljenci na skupščino in ne po subjektivni volji tistega, ki ga je izdal.

     
  • 42.
    VSL sodba I Cp 167/2000
    28.6.2000
    civilno procesno pravo
    VSL43982
    ZPP člen 7, 7/1, 7, 7/1.
    dejstva - razpravno načelo
    Tožeča stranka mora v svojem trditvenem gradivu navesti vsa dejstva, ki so pravnoodločilna za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

     
  • 43.
    VSL sodba I Cp 1381/99
    28.6.2000
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL44832
    ZZZDR člen 132, 132/5, 132, 132/5.
    znižanje preživnine
    Tožniku ni uspelo dokazati bistveno spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

     
  • 44.
    VSL sklep I Cpg 836/99
    28.6.2000
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL02607
    ZPP (1977) člen 333, 338, 338/3, 354, 354/2, 354/2-13, 333, 338, 338/3, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 336, 336.
    pobotanje - procesni ugovor pobota - absolutna bistvena kršitev
    Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče (preostali) tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je sledilo "pobotni izjavi", ki jo je podala tožena stranka med pravdo, tj. v pripravljalni vlogi z dne 1.10.1998, in pri tem presodilo, da je pobotni ugovor utemeljen. Ker izreka ni oblikovalo v skladu s 3. odst. 338. čl. ZPP/77, bi bilo moč sklepati, da je sodišče prve stopnje "pobotno izjavo" presojalo kot materialnopravni ugovor pobota. Toda takšna pravna kvalifikacija bi prišla v poštev le, če bi bila pobotna izjava podana pred obravnavanim gospodarskim sporom Če pa je sodišče prve stopnje "pobotno izjavo", podano v pripravljalni vlogi z dne 1.10.1998, upoštevalo zato, ker je presodilo, da gre za procesni ugovor pobota, takšno razlogovanje ni prišlo do izraza v izreku izpodbijane sodbe. V izreku namreč ni ugotovljen obstoj glavne terjatve, pobotne terjatve in ni odrejeno pobotanje med terjatvama, kar bi šele lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje odločitve, ki jo predpisuje 3. odst. 338. čl. ZPP/77.

     
  • 45.
    VSL sklep II Cp 820/2000
    28.6.2000
    stanovanjsko pravo
    VSL44047
    SZ člen 58, 147, 148, 58, 147, 148.
    izpraznitev stanovanja
    Kadar lastnik stanovanja zahteva izpraznitev stanovanja zoper toženca, ki trdi, da mu gre podobna stanovanjska zaščita kot imetniku stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ in to dokazuje, mora tožnik dokazati, da obstajajo pogoji po 148. čl. SZ, zaradi katerih ni dolžan s tožencem skleniti najemne pogodbe.

     
  • 46.
    VSL sklep I Cpg 935/99
    28.6.2000
    obligacijsko pravo
    VSL02957
    ZOR člen 488, 488/3, 488, 488/3.
    stvarna napaka - skrita napaka - škoda
    Predpostavka odškodninske obveznosti po 3. odst. 433. čl. ZOR je vzročna zveza med stvarno napako in škodo na drugih dobrinah (v konkretnem primeru na elektromotorju). To pa pomeni, da je za pravilno uporabo tega pravnega pravila najprej treba ugotoviti, v čem naj bi bila pomanjkljivost prodane stvari. Ne zadostuje zgolj sklicevanje na abstraktno pravno pravilo iz 479. čl. ZOR, češ da stvar npr. ni imela lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo. Nato pa sledi ugotovitev, ali je ta pomanjkljivost vzrok uveljavljani škodi. Trditveno in dokazno breme glede pravkar opredeljenih odločilnih dejstev je na tisti stranki, ki refleksno škodo uveljavlja.

     
  • 47.
    VSL sodba I Kp 542/2000
    28.6.2000
    kazensko materialno pravo
    VSL21669
    KZ člen 27, 211, 211/1, 27, 211, 211/1.
    tatvina
    Opis ravnanja obdolženca v izreku sodbe, da je poleti 1997 v Novem mestu v centralnem skladišču nadomestnih delov podjetja R. vzel in nato za drugega obdolženca v boksu, kjer se je pripravljalo rezervne dele za Avtohišo X pripravil nosilni most motorja, pomeni izvršitveno obliko kaznivega dejanja tatvine po I. odstavku tatvine po I.

    odstavku 211. člena KZ in ne pomoči k temu kaznivemu dejanju po členu 211/I KZ v zvezi s členom 27 KZ, kakor je napačno pravno opredelilo ravnanje storilca sodišče prve stopnje.Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke ter sodbo spremenilo tako, da je temu obdolžencu očitano kaznivo dejanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje tatvine po členu 211/I KZ ter mu nato izreklo novo kazensko sankcijo.

     
  • 48.
    VSL sklep II Cp 184/2000
    28.6.2000
    denacionalizacija
    VSL45125
    ZOR člen 403, 403. ZIKS člen 145a, 145a. ZDEN člen 42, 42.
    odškodnina - izbirna pravica - upravičenec
    Iz sklepa sodišča prve stopnje na podlagi cenitve izvedenca gradbene stroke dipl.ing.J.B. izhaja, da znaša neizpodbijana odškodnina za zaplenjeno premoženje 4.477.089,00 SIT. Sporna pa je oblika plačila navedene odškodnine. Iz člena 42 ZDEN izhaja, da če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice, gre upravičencu odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Zavezanec za plačilo odškodnine je Republika Slovenija, ki je dolžna plačati odškodnino v delnicah, s katerimi razpolaga oz. jih ima v lasti. Pomembno je predvsem to, da gre predlagateljici torej pravica do izplačila v delnicah, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala na dan izplačila. V skladu z 42. členom ZDEN v zvezi z 403. členom ZOR pa gre pravica izbire vrste delnic dolžniku, ki bo na dan izplačila predlagateljici izročil ustrezno število delnic, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala in katerih vrednost bo znašala točno 4.477.089,00 SIT na dan plačila odškodnine.

     
  • 49.
    VSL sklep III Cp 951/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44211
    ZIZ člen 78, 78/2, 78, 78/2.
    krajevna pristojnost
    Kadar upnik predlaga, naj sodišče izda sklep o izvršbi na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, je za odločitev o tem predlogu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče. Zato je dogovor o krajevni pristojnosti, ki obstaja med upnikom in dolžnikom, da je za primer spora med njima krajevno pristojno drugo sodišče, pravno neupošteven.

     
  • 50.
    VSL sodba in sklep II Cp 494/99
    28.6.2000
    pogodbeno pravo - ODZ
    VSL44106
    ZN člen 47, 51, 47, 51.
    darilna pogodba - neobstoječa pogodba
    Zakon o notariatu na novo ureja le t.i. obličnostne pogoje sklepanja pogodbe (čl. 47 in 51), ki sta jim stranki sicer zadostili, vendar je to dejstvo kljub temu nepomembno in nima nobenega vpliva na veljavnost pogodbe, ki, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, sploh ni nastala. S tem, ko je Zakon o notariatu na novo sicer uredil pogoje glede oblike in načina sklenitve, seveda ni derogiral vsebinskih materialno pravnih pogojev sklenitve obravnavanega pravnega posla, ki jih torej do sprejema ustreznega zakona še vedno ureja Pravno pravilo paragrafa 956 ODZ. Eden od teh, sicer kumulativno naštetih, je tudi izrecen odrek pravici preklicati darilo, česar tožnica darovalka ni storila, zato pogodba med pogodbenima strankama ni nastala in je torej neobstoječa, kot pravilno zaključi prvostopno sodišče, velja pa kot volilo.

     
  • 51.
    VSL sklep II Cp 862/2000
    28.6.2000
    DENACIONALIZACIJA
    VSL45147
    ZDen člen 5.
    denacionalizacija - napake volje - prodaja nepremičnine - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - plačilo davčnega dolga
    Samo dejstvo, da je bil v teku izvršilni postopek zaradi izterjave zapadlega davčnega dolga, ne izključuje obstoja sile, grožnje ali zvijače državnega organa. Vendar pa mora predlagatelj v vsakem primeru dokazati, da je bil ob sklepanju konkretnega pravnega posla izpolnjen kateri od zgoraj naštetih pogojev iz 5. člena ZDen.
  • 52.
    VSL sklep III Cp 1022/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44216
    ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4.
    umik predloga za izvršbo - plačilo sodne takse
    Čeprav je upnik šele pritožbi priložil potrdilo o tem, da je sodno takso za predlog za izvršbo in sklep plačal v 15-dnevnem roku po prejemu opomina, je bila taksa plačana pravočasno in je zato sklep o končanju postopka zaradi fikcije umika predloga za izvršbo potrebno razveljaviti.

     
  • 53.
    VSL sklep III Cp 898/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44213
    ZIZ člen 71, 71/1, 71, 71/1.
    odlog izvršbe
    Slabo premoženjsko stanje dolžnice ne predstavlja upoštevne podlage za utemeljenost predloga za odlog izvršbe.

     
  • 54.
    VSL sodba I Cp 1037/2000
    28.6.2000
    denacionalizacija
    VSL43999
    ZDen člen 2, 24/1, 24/2, 2, 24/1, 24/2.
    denacionalizacija
    Drugi odstavek 24. člena ZDEN je izjema od načelnega varstava najemnih, zakupnih in tem podobnih razmerij iz 1. odst. navedenega zakona je določen v korist denacionalizacijskem upravičencu. Navedena določba se nanaša le na najemna razmerja, sklenjena za določen čas, ki je daljši od desetih let.

     
  • 55.
    VSL sodba I Cp 1607/99
    28.6.2000
    pogodbeno pravo
    VSL43592
    ZOR člen 60, 60/2, 61, 61/2, 60, 60/2, 61, 61/2.
    napake volje - izpodbojnost - veljavnost
    Izpodbijana pogodba, ki je obremenjena z napako volje ima pravni učinek in obvezuje stranko, dokler se z konstitutivno sodno odločbo ne razveljavi.

     
  • 56.
    VSL sklep III Cp 789/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44248
    ZIZ člen 71, 71.
    odlog izvršbe
    Glede nepremičnine, na dolžničin delež katere je predlagana izvršba, teče med istima strankama postopek za delitev solastne stvari, kar pa ne more biti razlog za odlog izvršbe, češ, da bo upnik dosegel poplačilo v nepravdnem postopku s pobotanjem medsebojnih terjatev, potem ko bo kupil dolžničin delež na nepremičnini.

     
  • 57.
    VSL sklep II Cp 857/99
    28.6.2000
    stvarno pravo
    VSL45148
    ZTLR člen 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81.
    motenje posesti - posest telefonskega priključka
    Po prepričanju pritožbenega sodišča je telefonski priključek zaradi nujnosti naročniškega razmerja species in ne genus. Tožnica lahko s posestno tožbo zahteva nazaj le tisto stvar, ki jo je imela v posesti in glede katere je bila njena posest motena, torej lahko zahteva ponovno priključitev toženčevega telefonskega priključka, tistega, ki je bil priključen pred motilnim dejanjem.

     
  • 58.
    VSL sodba II Cp 1924/98
    28.6.2000
    obligacijsko pravo
    VSL45130
    ZOR člen 479, 482, 482/1, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 488/2, 479, 482, 482/1, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 488/2.
    jamčevanje za napake - odprava napak
    Ker toženec skrite napake ni odpravil, jo je odpravil tožnik sam in sedaj zahteva plačilo stroškov postopka torej gre za obliko odprave napake v smislu 1. točke 1. odstavka 488. člena ZOR oziroma za pokrivanje odškodnine z enim od jamčevalnih zahtevkov.

     
  • 59.
    VSL sklep III Cp 993/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44212
    ZIZ člen 141, 141.
    izvršba na sredstva na računu pri banki
    Pogoji za ustavitev izvršbe po drugem odstavku 141. člena ZIZ niso podani le tedaj, kadar v enem letu od prejema sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, ampak tudi tedaj, če na dolžnikovem računu po prejemu sklepa o izvršbi pritekajo sredstva na njegov račun, pa prilivi presahnejo, še preden je terjatev poplačana, in od zadnjega priliva poteče eno leto.

     
  • 60.
    VSL sklep I Cp 1069/2000
    28.6.2000
    stvarno pravo
    VSL43590
    ZTLR člen 75, 77, 78, 79, 75, 77, 78, 79.
    motenje posesti - motilno dejanje
    1/ Zaključek sodišča prve stopnje, da je način oranja, pri katerem se zapelje na sosednjo njivo, v kraju kjer živita pravdni stranki, običajen, je pravilen in prepričljiv. Glede na to je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da takšno dejanje toženca ni motilno dejanje. Opisano dejanje namreč ne predstavlja pravno upoštevnega posega v posest tožnika. 2/ Pritožbena navedba, da je v toženčevem ravnanju podano motenje posesti tožnikovih zemljišč - torej parcel št. 1724 in 1725 pomeni pritožbeno novoto oz. spremembo dejanske podlage tožbe v pritožbenem postopku. Tožnik je namreč v tožbi ter njeni dopolnitvi in ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je bilo motenje storjeno na "pasu travne ruše, ki predstavlja mejo med parcelami". Ker sme pritožnik v skladu z določbo prvega odstavka 184. člena ZPP tožbo spremeniti le do konca glavne obravnave, se pritožbeno sodišče s pritožbeno trditvijo, da je toženec motil tožnika v posesti parcel št. 1724 in 1725, ni moglo ukvarjati.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 24
  • >
  • >>