• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 24
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep I Cp 692/2000
    28.6.2000
    stvarno pravo
    VSL43987
    ZTLR člen 70, 70/1, 76, 78, 78/1, 79, 70, 70/1, 76, 78, 78/1, 79. ZPP (1977) člen 378, 378/2, 442, 378, 378/2, 442. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1, 7, 7/1, 337, 337/1.
    motenje posesti - posestno varstvo - motilno dejanje - samopomoč - samovoljno ravnanje
    Posestno varstvo uporabe električne energije se uresničuje na način, da se zahteva varstvo posesti na stvareh, v katerih se električna energija uporablja - v konkretnem primeru na sobah tožnikov. Tudi pritožbeno sodišče motilnost ravnanj tožene stranke vidi v njenih opustitvenih ravnanjih. Ta namreč denarja za porabljeno električno energijo, ki so ji ga nakazali tožniki kot najemniki stavbe, ni nakazala pooblaščenemu distributerju (česar v pritožbi niti ne zanika), zato je ta izvršil (v razmerju do toženca sicer zakoniti) odklop električne energije. Takšno opustitveno ravnanje tožene stranke pa tudi po oceni pritožbenega sodišča (ob izpolnjenih ostalih pogojih) objektivno predstavlja motilno dejanje. Za motilno ravnanje se namreč ne zahteva zgolj in le aktivnosti motilca, temveč se lahko stori tudi z opustitvenimi ravnanji. Dejstvo, da so imeli tožniki od podpisa dogovora s pooblaščenim distributerjem nemoteno oskrbo z elektriko, ne predstavlja samopomoči v smislu 76. člena ZTLR, saj ni bila naperjena neposredno proti tožencu, torej neposredno proti tistemu, ki je tožnike motil v nihovi posesti. Takšna rešitev mimo volje lastnika (toženca) tudi ne predstavlja (trajne) vzpostavitve v prejšnje posestno stanje, ki se sicer doseže z zakonom dovoljeno samopomočjo. Samovoljnost je podana tudi v primeru, če motilec ni imel namena, da bi si pridobil posest, saj zadošča, da se je zavedal, da posega v tuje posestno stanje, česar pa se je s svojim opustitvenim ravnanjem toženec tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zavedal.

     
  • 42.
    VSL sodba in sklep II Cp 1743/98
    28.6.2000
    pogodbeno pravo
    VSL44048
    ZOR člen 623, 623/1, 623/2, 623, 623/1, 623/2.
    pogodba o delu - določitev plačila
    Plačilo se določi s pogodbo, če le to ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom (1. odst. 623. čl. ZOR). Le če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu (2. odstavek 623. člena ZOR).

     
  • 43.
    VSL sklep I Cpg 1244/99
    28.6.2000
    obligacijsko pravo
    VSL02962
    ZOR člen 125, 125.
    razveza pogodbe - rok - izpolnitev - čas izpolnitve - zamuda - bistvena sestavina pogodbe
    Tožeča stranka (prireditelj) je lahko svojo obveznost izpolnila le v času 19. Slovenskaga avtomobilskega salona, t.j. v času od 20. do 29. aprila 1995. Zato je bila izpolnitev njene in ne toženčeve obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe.

     
  • 44.
    VSL sklep II Cp 857/99
    28.6.2000
    stvarno pravo
    VSL45148
    ZTLR člen 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81.
    motenje posesti - posest telefonskega priključka
    Po prepričanju pritožbenega sodišča je telefonski priključek zaradi nujnosti naročniškega razmerja species in ne genus. Tožnica lahko s posestno tožbo zahteva nazaj le tisto stvar, ki jo je imela v posesti in glede katere je bila njena posest motena, torej lahko zahteva ponovno priključitev toženčevega telefonskega priključka, tistega, ki je bil priključen pred motilnim dejanjem.

     
  • 45.
    VSL sklep II Cp 836/99
    28.6.2000
    DEDNO PRAVO
    VSL44050
    ZD člen 25, 26, 27, 28, 35, 210, 220, 25, 26, 27, 28, 35, 210, 220.
    dopolnitev nujnega deleža
    Vendar se pritožnik s tem, ko je oporočni dedni delež (po njegovem zatrjevanju manjši od nujnega) sprejel, ni že avtomatično odrekel pravici uveljavljati še njegovo dopolnitev do izpolnjenega nujnega deleža. Le kolikor bi se tej pravici, ki je dedna pravica, izrecno odrekel, bi na ta način postala njegova izjava nepreklicna in dopolnitve nujnega deleža ne bi mogel več s pritožbo uveljavljati.

     
  • 46.
    VSL sklep II Cp 872/2000
    28.6.2000
    zavarovanje terjatev
    VSL45150
    ZZZDR člen 51, 52, 52/1, 52/2, 51, 52, 52/1, 52/2. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
    začasna odredba - prepoved razpolaganja - predpostavke
    Ni verjetno izkazana terjatev kot predpostavka za začasno odredbo, če zahteva zakonec od drugega zakonca vrnitev denarnega zneska, ki izvira iz prodaje skupnega premoženja, deleži na skupnem premoženju pa niso ugotovljeni in skupno premoženje ni razdeljeno.

     
  • 47.
    VSL sodba I Cp 1607/99
    28.6.2000
    pogodbeno pravo
    VSL43592
    ZOR člen 60, 60/2, 61, 61/2, 60, 60/2, 61, 61/2.
    napake volje - izpodbojnost - veljavnost
    Izpodbijana pogodba, ki je obremenjena z napako volje ima pravni učinek in obvezuje stranko, dokler se z konstitutivno sodno odločbo ne razveljavi.

     
  • 48.
    VSL sklep III Cp 789/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44248
    ZIZ člen 71, 71.
    odlog izvršbe
    Glede nepremičnine, na dolžničin delež katere je predlagana izvršba, teče med istima strankama postopek za delitev solastne stvari, kar pa ne more biti razlog za odlog izvršbe, češ, da bo upnik dosegel poplačilo v nepravdnem postopku s pobotanjem medsebojnih terjatev, potem ko bo kupil dolžničin delež na nepremičnini.

     
  • 49.
    VSL sklep R 110/2000
    28.6.2000
    civilno procesno pravo
    VSL44273
    ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 32, 32/1, 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 24, 24/1, 25, 25/1, 32, 32/1, 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2.
    spor o pristojnosti
    Tožbeni zahtevek se nanaša na denarni znesek, saj vsebuje ugotovitev njegove višine in zahtevo za poravnavo, zato ni mogoče kot odločilno upoštevati vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.

     
  • 50.
    VSL sklep I Cp 1069/2000
    28.6.2000
    stvarno pravo
    VSL43590
    ZTLR člen 75, 77, 78, 79, 75, 77, 78, 79.
    motenje posesti - motilno dejanje
    1/ Zaključek sodišča prve stopnje, da je način oranja, pri katerem se zapelje na sosednjo njivo, v kraju kjer živita pravdni stranki, običajen, je pravilen in prepričljiv. Glede na to je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da takšno dejanje toženca ni motilno dejanje. Opisano dejanje namreč ne predstavlja pravno upoštevnega posega v posest tožnika. 2/ Pritožbena navedba, da je v toženčevem ravnanju podano motenje posesti tožnikovih zemljišč - torej parcel št. 1724 in 1725 pomeni pritožbeno novoto oz. spremembo dejanske podlage tožbe v pritožbenem postopku. Tožnik je namreč v tožbi ter njeni dopolnitvi in ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je bilo motenje storjeno na "pasu travne ruše, ki predstavlja mejo med parcelami". Ker sme pritožnik v skladu z določbo prvega odstavka 184. člena ZPP tožbo spremeniti le do konca glavne obravnave, se pritožbeno sodišče s pritožbeno trditvijo, da je toženec motil tožnika v posesti parcel št. 1724 in 1725, ni moglo ukvarjati.

     
  • 51.
    VSL sodba I Cp 1137/98
    28.6.2000
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
    VSL45849
    ZPP (1977) člen 219, 219. ZOR člen 454, 454/1, 454, 454/1.
    prodajna pogodba - kupnina - dopust - dokazna ocena
    Tožena stranka je tista, ki mora dokazati, da je bila dogovorjena drugačna končna cena kot izhaja iz predračuna za prenovo vrat.

     
  • 52.
    VSL sklep I Cp 1316/99
    28.6.2000
    DEDNO PRAVO
    VSL45830
    ZD člen 221, 221/1, 221, 221/1.
    pozneje najdeno premoženje
    Izjava dediča, da sodedinji prepušča svoj delež na določenih nepremičninah zaradi sporazuma o njihovi obnovi, dediča ne veže v zvezi z naknadno najdenim zapustničinem premoženjem.

     
  • 53.
    VSL sklep III Cp 838/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44243
    ZIZ člen 253, 253/1, 253, 253/1.
    zastavna pravica na podlagi sporazuma strank
    Če iz sporazuma o zastavni pravici, sklenjenega po 251.c členu ZIP ni nedvomno razvidna višina in zapadlost terjatve, je pred dovolitvijo izvršbe s prodajo nepremičnin to potrebno s strankama razjasniti.

     
  • 54.
    VSL sodba II Cp 1669/98
    28.6.2000
    pravo intelektualne lastnine - obligacijsko pravo
    VSL44051
    ZOR člen 88, 88/1, 88, 88/1. ZASP člen 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94.
    zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
    Izdaja dela je tudi po oceni pritožbenega sodišča nedvomno tisto konkludentno dejanje, iz katerega je moč sklepati, da je prva tožena stranka odobrila sporno založniško pogodbo. Zato jo ta pogodba zavezuje, čeprav jo je druga tožena stranka sklenila v imenu prve tožene stranke brez njenega pooblastila.

     
  • 55.
    VSL sklep I Cp 1067/2000
    28.6.2000
    civilno procesno pravo
    VSL43968
    ZPP člen 190, 190.
    subjektivna sprememba tožbe
    Kadar vstopi v pravdo namesto tožnika drug tožnik in prevzema pravdo v stanju v kakršnem je, je potrebna privolitev toženca. Ker pa privolitve ni dal, sodišče pa njegovega dovoljenja ne more suplirati, takšna sprememba tožbe na strani tožeče stranke ni dovoljena.

     
  • 56.
    VSL sklep I Cp 2138/99
    28.6.2000
    nepravdno pravo
    VSL43998
    ZNP člen 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139.
    postopek za ureditev meje
    Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem v skladu z določbami 134. in 135. člena ZNP in s pomočjo izvedenca geodetske stroke so bile opravljene potrebne izmere in napravljena skica, iz katere je razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo v skladu s pravili iz 136. člena ZNP.

     
  • 57.
    VSL sodba I Kp 542/2000
    28.6.2000
    kazensko materialno pravo
    VSL21669
    KZ člen 27, 211, 211/1, 27, 211, 211/1.
    tatvina
    Opis ravnanja obdolženca v izreku sodbe, da je poleti 1997 v Novem mestu v centralnem skladišču nadomestnih delov podjetja R. vzel in nato za drugega obdolženca v boksu, kjer se je pripravljalo rezervne dele za Avtohišo X pripravil nosilni most motorja, pomeni izvršitveno obliko kaznivega dejanja tatvine po I. odstavku tatvine po I.

    odstavku 211. člena KZ in ne pomoči k temu kaznivemu dejanju po členu 211/I KZ v zvezi s členom 27 KZ, kakor je napačno pravno opredelilo ravnanje storilca sodišče prve stopnje.Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke ter sodbo spremenilo tako, da je temu obdolžencu očitano kaznivo dejanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje tatvine po členu 211/I KZ ter mu nato izreklo novo kazensko sankcijo.

     
  • 58.
    VSL sklep II Cp 184/2000
    28.6.2000
    denacionalizacija
    VSL45125
    ZOR člen 403, 403. ZIKS člen 145a, 145a. ZDEN člen 42, 42.
    odškodnina - izbirna pravica - upravičenec
    Iz sklepa sodišča prve stopnje na podlagi cenitve izvedenca gradbene stroke dipl.ing.J.B. izhaja, da znaša neizpodbijana odškodnina za zaplenjeno premoženje 4.477.089,00 SIT. Sporna pa je oblika plačila navedene odškodnine. Iz člena 42 ZDEN izhaja, da če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice, gre upravičencu odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Zavezanec za plačilo odškodnine je Republika Slovenija, ki je dolžna plačati odškodnino v delnicah, s katerimi razpolaga oz. jih ima v lasti. Pomembno je predvsem to, da gre predlagateljici torej pravica do izplačila v delnicah, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala na dan izplačila. V skladu z 42. členom ZDEN v zvezi z 403. členom ZOR pa gre pravica izbire vrste delnic dolžniku, ki bo na dan izplačila predlagateljici izročil ustrezno število delnic, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala in katerih vrednost bo znašala točno 4.477.089,00 SIT na dan plačila odškodnine.

     
  • 59.
    VSL sklep III Cp 951/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44211
    ZIZ člen 78, 78/2, 78, 78/2.
    krajevna pristojnost
    Kadar upnik predlaga, naj sodišče izda sklep o izvršbi na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, je za odločitev o tem predlogu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče. Zato je dogovor o krajevni pristojnosti, ki obstaja med upnikom in dolžnikom, da je za primer spora med njima krajevno pristojno drugo sodišče, pravno neupošteven.

     
  • 60.
    VSL sklep II Cp 1087/2000
    28.6.2000
    civilno procesno pravo
    VSL44073
    ZPP člen 180/4, 180/4.
    fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
    Če tožeča stranka šele pritožbi priloži potrdilo o tem, da je sodno takso plačala v 15-dnevnem roku od prejema opomina, niso izpolnjeni pogoji za fikcijo umika tožbe po določbi 4. odst. 180. člena ZPP.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 24
  • >
  • >>