Tožbeni zahtevek se nanaša na denarni znesek, saj vsebuje ugotovitev njegove višine in zahtevo za poravnavo, zato ni mogoče kot odločilno upoštevati vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Ker obsojenec svoji prošnji za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka ni predložil nikakršnega dokazila o spremenjenih razmerah, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo prošnjo za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi navedb tožeče stranke, ne da bi zaslišalo obe stranki o tem, da je bila pogodba fiktivna, ni zadosti ugotovilo dejansko stanje, kar je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.
denacionalizacija - napake volje - prodaja nepremičnine - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - plačilo davčnega dolga
Samo dejstvo, da je bil v teku izvršilni postopek zaradi izterjave zapadlega davčnega dolga, ne izključuje obstoja sile, grožnje ali zvijače državnega organa. Vendar pa mora predlagatelj v vsakem primeru dokazati, da je bil ob sklepanju konkretnega pravnega posla izpolnjen kateri od zgoraj naštetih pogojev iz 5. člena ZDen.
Zmotno je stališče tožeče stranke v pritožbi, ko meni, da izvršljivost pravnomočnega sklepa ni stvar prvega sodišča, pač pa vprašanje drugega postopka. Sodišče je dolžno paziti na izvršljivost sodne odločbe in zato lahko ugodi samo takemu zahtevku, ki je tudi izvršljiv, sicer zagreši bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP.
Zahtevek dajalca socialne pomoči po 1. odst. 128. člena Zakona o dedovanju ni denarna terjatev do zapuščine. S tem zahtevkom dajalec pomoči izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oziroma oskrbo. Omejitev se izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete denarne pomoči, postane last dajalca pomoči in se mu izroči. Vrednost dane pomoči se ugotavlja po vrednostnih merilih, ki so veljala v tistem trenutku, po katerem se ugotovi obseg (vrednost) zapuščine.
Drugi odstavek 24. člena ZDEN je izjema od načelnega varstava najemnih, zakupnih in tem podobnih razmerij iz 1. odst. navedenega zakona je določen v korist denacionalizacijskem upravičencu. Navedena določba se nanaša le na najemna razmerja, sklenjena za določen čas, ki je daljši od desetih let.
Plačilo se določi s pogodbo, če le to ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom (1. odst. 623. čl. ZOR). Le če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu (2. odstavek 623. člena ZOR).
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo pogodbeno voljo pravdnih strank. Pisno pogodbo, s katerima je bila dogovorjena nižja kupnina, je prikrivala pravo pogodbo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21277
KZ člen 299, 299/1, 299, 299/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Ker se je sodišče prve stopnje ob izdaji obsodilne sodbe obtožencu za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I KZ oprlo izključno na izpoved priče v preiskavi ter je zagovornik obtoženca v pritožbi utemeljeno opozoril, da je navedena priča o istem dogodku doslej štirikrat različno izpovedala, tudi po oceni sodišča druge stopnje dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno ter ji zato izpodbijano sodbo razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje trditve priče preiskusiti še z izpovedbo priče, ki je bila ob dogodku prisotna in je sodišče prve stopnje ni zaslišalo zaradi njene daljše odsotnosti zaradi zdravljenja odvisnosti v komuni v I.
ZOR člen 479, 482, 482/1, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 488/2, 479, 482, 482/1, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 488/2.
jamčevanje za napake - odprava napak
Ker toženec skrite napake ni odpravil, jo je odpravil tožnik sam in sedaj zahteva plačilo stroškov postopka torej gre za obliko odprave napake v smislu 1. točke 1. odstavka 488. člena ZOR oziroma za pokrivanje odškodnine z enim od jamčevalnih zahtevkov.
Čeprav je upnik šele pritožbi priložil potrdilo o tem, da je sodno takso za predlog za izvršbo in sklep plačal v 15-dnevnem roku po prejemu opomina, je bila taksa plačana pravočasno in je zato sklep o končanju postopka zaradi fikcije umika predloga za izvršbo potrebno razveljaviti.
Sklep o domiku nepremičnine bi bilo mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi, vendar dolžnica konkretnih kršitev teh določb v pritožbi ne zatrjuje.
Zakon o notariatu na novo ureja le t.i. obličnostne pogoje sklepanja pogodbe (čl. 47 in 51), ki sta jim stranki sicer zadostili, vendar je to dejstvo kljub temu nepomembno in nima nobenega vpliva na veljavnost pogodbe, ki, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, sploh ni nastala. S tem, ko je Zakon o notariatu na novo sicer uredil pogoje glede oblike in načina sklenitve, seveda ni derogiral vsebinskih materialno pravnih pogojev sklenitve obravnavanega pravnega posla, ki jih torej do sprejema ustreznega zakona še vedno ureja Pravno pravilo paragrafa 956 ODZ. Eden od teh, sicer kumulativno naštetih, je tudi izrecen odrek pravici preklicati darilo, česar tožnica darovalka ni storila, zato pogodba med pogodbenima strankama ni nastala in je torej neobstoječa, kot pravilno zaključi prvostopno sodišče, velja pa kot volilo.
Ni verjetno izkazana terjatev kot predpostavka za začasno odredbo, če zahteva zakonec od drugega zakonca vrnitev denarnega zneska, ki izvira iz prodaje skupnega premoženja, deleži na skupnem premoženju pa niso ugotovljeni in skupno premoženje ni razdeljeno.
Posestno varstvo uporabe električne energije se uresničuje na način, da se zahteva varstvo posesti na stvareh, v katerih se električna energija uporablja - v konkretnem primeru na sobah tožnikov. Tudi pritožbeno sodišče motilnost ravnanj tožene stranke vidi v njenih opustitvenih ravnanjih. Ta namreč denarja za porabljeno električno energijo, ki so ji ga nakazali tožniki kot najemniki stavbe, ni nakazala pooblaščenemu distributerju (česar v pritožbi niti ne zanika), zato je ta izvršil (v razmerju do toženca sicer zakoniti) odklop električne energije. Takšno opustitveno ravnanje tožene stranke pa tudi po oceni pritožbenega sodišča (ob izpolnjenih ostalih pogojih) objektivno predstavlja motilno dejanje. Za motilno ravnanje se namreč ne zahteva zgolj in le aktivnosti motilca, temveč se lahko stori tudi z opustitvenimi ravnanji. Dejstvo, da so imeli tožniki od podpisa dogovora s pooblaščenim distributerjem nemoteno oskrbo z elektriko, ne predstavlja samopomoči v smislu 76. člena ZTLR, saj ni bila naperjena neposredno proti tožencu, torej neposredno proti tistemu, ki je tožnike motil v nihovi posesti. Takšna rešitev mimo volje lastnika (toženca) tudi ne predstavlja (trajne) vzpostavitve v prejšnje posestno stanje, ki se sicer doseže z zakonom dovoljeno samopomočjo. Samovoljnost je podana tudi v primeru, če motilec ni imel namena, da bi si pridobil posest, saj zadošča, da se je zavedal, da posega v tuje posestno stanje, česar pa se je s svojim opustitvenim ravnanjem toženec tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zavedal.
Če tožeča stranka šele pritožbi priloži potrdilo o tem, da je sodno takso plačala v 15-dnevnem roku od prejema opomina, niso izpolnjeni pogoji za fikcijo umika tožbe po določbi 4. odst. 180. člena ZPP.