dejansko stanje - dokaz - izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - priča
Vsaka stranka mora najprej navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek oz. s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika, za tako zatrjevana dejstva pa predlaga dokaze; v kolikor stranka predlaga dokazovanje s pričami, mora navesti, o čem naj bi predlagana priča izpovedala (241. čl. ZPP) in ne zgolj predlagati pričo, ki bi morda vedela povedati kaj relevantnega v zvezi z zadevo. Vsa listinska dokazila so bila tožencu vročena, zato bi lahko uspešno oporekal zahtevku le, če bi določno in z dokazi podprto izpodbijal posamezne postavke računov ali pogodb, česar pa toženec ni storil, niti ni trdil, da posameznih storitev, telefonskih impulzov ali električne energije ni uporabljal, oz. da bi jih uporabljal v manjši meri.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
denarna odškodnina - povrnitev negmotne škode - bodoča škoda - škoda, ki presega normalne meje - zavarovalni primer
Tožnik, ob škodnem dogodku star 8 let, je utrpel: obtolčenino možganov, prelom desne temenske lobanjske kosti, prelom desne stegnenice, številne vreznine po desni strani obraza, številne obtolčenine in odrgnine po desni strani obraza ter udarjenino najbrž z delno zmečkanino desnega obraza ter udarjenino najbrž z delno zmečkanino desnega uhlja in podkožni izliv krvi na desni strani glave. Poškodbe in škodo, katero je tožnik utrpel, je zaradi posledic potrebno okvalificirati kot katastrofalno, škodni primer pa obravnavati kot izredno hud primer (razvrstitev po "Fischerju"). Tožnik namreč trpi hude trajne posledice, povezane s trajno nemočnostjo in odvisnostjo od drugih. Tožniku je zato prisoditi celotno vtoževano odškodnino iz naslova negmotne škode v skupnem znesku 37,500.000,00 SIT.
ZOR člen 17, 17/2, 82, 83, 124, 125, 126, 126/2, 127, 17, 17/2, 82, 83, 124, 125, 126, 126/2, 127.
prodajna pogodba - najemna pogodba - razlaga pogodbe - neizpolnitev - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - učinki razdrte pogodbe - odstop od pogodbe
Če možnost enostranskega odstopa od pogodbe ni izrecno dogovorjena, lahko v primeru neizpolnjevanja pogodbe s strani ene stranke pogodbi zvesta stranka vztraja pri izpolnitvi pogodbe (primarno) ali pa pogodbo razdre (prim. 124. čl. ZOR), vendar daje zakon prednost ohranitvi pogodbe v veljavi (prim. 126. čl. ZOR). ZOR v 132. čl. določa posledice razdrtja pogodbe, vendar navedeni člen ni kogentna norma, zato lahko stranke posledice razdrtja uredijo tudi drugače.
Če gre za zavarovanje terjatev, določilo 918. člen ZOR ni neposredno uporabno. Po 2. odst. 143. člena ZOR pa je mogoče zavrniti uporabo določila iz zavarovalne pogodbe, da zavarovalnica lahko odkloni plačilo odškodnine, če zavarovanec nastanka škode ni prijavil v roku 6 mesecev.
Terjatev je sestavljena iz glavnice, obresti in stroškov, zato mora stečajni upnik v stečajnem postopku kot terjatev prijaviti tudi pravdne stroške, saj so tudi ti stroški terjatev, o kateri teče pravdni postopek. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima pravno naravo pripoznave tožbenega zahtevka v pravdi, zato je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen, čeprav slednja zaradi specifične narave stečajnega postopka ni mogla (več) uveljaviti svoje terjatve v pravdnem postopku.
Okoliščina, da je bila pogodba o razdružitvi nepremičnin sklenjena po trditvi tožeče stranke glede nepremičnin, ki niso last strank, ne pomeni, da pogodba o razdružitvi nima dopustne podlage.
ZST člen 4, 4/1, 8, 8/1, 4, 4/1, 8, 8/1. ZSReg člen 29, 29/4, 29, 29/4.
plačilo sodne takse
Registrsko sodišče je s sklepom predlog za vpis spremembe ustanoviteljev zavrglo iz razloga, ker ni bila izpolnjena procesna predpostavka iz 4. točke 29. člena ZSReg, zaradi česar je prenehala taksna obveznost za predlog in sklep o vpisu.
Pritožnik je sodno takso za pritožbo plačal, čeprav ne v roku 15 dni od vročitve opomina, vendar pa pred izdajo sklepa o umiku pritožbe, zato ni podlage za uporabo 3. odstavka 497. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sicer navaja pravno relevantno dejstvo, to je, da je obveznost do upnika plačal, vendar za te svoje trditve ne prilaga dokazov. V ugovoru se sicer sklicuje na dokaz - virman obr. št. 40, vendar tega virmana v spisu ni. Ker dolžnik tudi ni navedel, da virmana, na katerega se v ugovoru sklicuje, iz opravičljivih razlogov ne more predložiti, pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni obrazložil svojega ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato je treba njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Iz podatkov v spisu izhaja, da upnik v obravnavani izvršilni zadevi ni v celoti umaknil svojega predloga za izvršbo, saj takega umika v spisu ni, je le umik izvršilnega predloga, ki ga je v izvršilni zadevi opr. št. Ig 98/07444 poslal upnik M... d.o.o. Ker je evidentno, da gre za umik v povsem drugi zadevi, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje napačen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ne navaja nobenih konkretnih pravno pomembnih dejstev, saj sploh ne pojasni, zakaj naj ne bi upniku dolgoval zneska, ki ga slednji izterjuje v tem postopku (napr., da dolg sploh ni nastal, da je obveznost poravnal), niti ne prilaga nobenih dokazov za svoje pavšalne trditve, da upniku ne dolguje ničesar.