neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Za oceno (ne)obrazloženosti ugovora je odločilno, da dolžnik za svojo navedbo ("terjatev je poravnana"), ki bi lahko bila pravno upoštevna, ni predložil dokaza ("dokumentacije"), na katerega se je skliceval (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99).
V postopku v sporih majhne vrednosti se lahko sodba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, izrecno pa se ne more izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker uveljavlja vsebinsko stranka ravno pritožbeni razlog, za katerega veljajo določbe 370. člena ZPP, navedenih razlogov pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21435
KZ člen 92, 92/2, 93, 93/1, 92, 92/2, 93, 93/1. ZKP člen 483, 483/2, 483, 483/2.
mlajši mladoletnik - starejši mladoletnik
Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje je sedaj polnoletnemu V.K. izrekel vzgojni ukrep navodila in prepovedi po čl. 77 KZ. V zvezi s kaznivim dejanjem tatvine po čl. 211/2 in 1 KZ, ki je bilo storjeno dne 6.11.1996, je bil mladoletnik ob času sojenja dne 27.3.2000 že polnoleten in se mu zato ne bi smelo soditi za tako kaznivo dejanje, saj za tako kaznivo dejanje ni predpisana kazen hujša od petih let zapora. Drugo kaznivo dejanje pa je bilo storjeno dne 4.8.1997, ko je bil obdolženec še starejši mladoletnik, ob času sojenja pa je bil torej že polnoleten. Sodišče prve stopnje bi mu lahko izreklo le vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ali ustrezen zavodski vzgojni ukrep, saj je mladoletnik pomagal pri kaznivem dejanju protipravnega odvzema prostosti po čl. 143/1 KZ v zvezi s čl. 27 KZ. Sodišče prve stopnje pa je kršilo kazenski zakon in je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep navodila in prepovedi po čl.
77 KZ. Višje sodišče je pritožbama zagovornice in državne tožilke ugodilo in je kazenski postopek ustavilo in sicer za prvo dejanje v zvezi s 4. tč. 357. čl. ZKP, v zvezi z drugim dejanjem pa iz razloga smotrnosti.
ZOR člen 145, 145/2, 438, 438/1, 145, 145/2, 438, 438/1.
odstop terjatve - odstop pogodbe
Pri odstopu terjatve (za razliko od odstopa pogodbe) ni potrebna dolžnikova privolitev. Če ni potrebno, da se dolžnik z odstopom terjatve strinja, pa je vseeno, ali se strinja ali ne. Vendar pa mora biti o odstopu terjatve obveščen, da lahko odstop proti njemu učinkuje.
V obsodilnem delu sodbe je bil pri odmeri kazenske sankcije preveč upoštevan doprinos oškodovanca pri storitvi kaznivega dejanja poskusa umora. Zato je bila izrečena kazen zvišana.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1. ZDR člen 89, 90, 89, 90.
disciplinska kršitev - sprememba kvalifikacije
Če sodišče prve stopnje spremeni pravno kvalifikacijo kršitve tako, da ravnanje delavca opredeli kot lažjo kršitev delovnih obveznosti, mora to obrazložiti ter navesti, zakaj očitane nepravilnosti ne morejo predstavljati hujše kršitve delovnih obveznosti, kot jih je opredelil delodajalec.
ZST člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP člen 180, 180/5, 180, 180/5.
oprostitev plačila sodne takse
Po določbi 5. odstavka 180. člena ZPP/99 je sodišče dolžno odločiti o oprostitvi plačila sodnih taks takoj, najkasneje pa v 15 dneh, zato sodišče ne raziskuje premoženjskega stanja tožeče stranke po uradni dolžnosti, temveč o oprostitvi plačila sodnih taks odloči na podlagi dokazov, ki jih je stranka že pravočasno predložila.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki vročilo tožbo 28.12.1995. Tožena stranka ni vložila odgovora na tožbo, zato je po čl. 318. ZPP izdalo zamudno sodbo. Pri tem pa je napačno uporabilo 2. odst. 499. čl. ZPP, ki določa, da če je bila tožba vročena tožencu pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku ne uporabljajo določbe 318. čl. ZPP. Sodišče bi moralo pri izdaji zamudne sodbe uporabiti kriterije iz čl. 332. ZPP/77.
ZGJS člen 27, 27/2, 27, 27/2. ZSReg člen 17, 33, 33/2, 33, 33/2, 17.
vpis spremembe zastopnika v sodni register
Na območju prejšnjih ljubljanskih občin (novo)ustanovljene občine so postale lastnice infrastrukturnih objektov in naprav, omrežja ter mobilnih in drugih sredstev, ki so namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb ter s tem tudi pravne naslednice ustanoviteljskih pravic in pravic upravljanja, med katere sodi tudi imenovanje in razrešitev direktorja. Ker je z ustanovitvijo novih občin nastala skupna lastnina, ki naj bi jo novonastale občine šele razdelile, je začel veljati tudi nov način upravljanja tega skupnega premoženja ter nov (skupen) način izvrševanja ustanoviteljskih pravic. Ustanovitelj javnega holdinga mestnih javnih podjetij ni bilo več mesto Ljubljana, temveč vse njegove pravne naslednice.
disciplinski postopek - odklonitev delovnega naloga
ZZDO uporablja izraz "predstojnik" za funkcionarja, ki vodi upravni organ (2. odstavek 3. člena ZZDO). Izraza predstojnik tudi v 8. točki 45. člena ZZDO ni mogoče drugače pojmovati, le da je v tej določbi izenačena odklonitev delovnega naloga predstojnika in višjega upravnega delavca. Čeprav je delavec odklonil telefonsko odredbo svojega neposredno nadrejenega delavca, ni storil očitane disciplinske kršitve po 8. točki 45. člena ZDDO - odklonitev delovnih nalog predstojnika, saj nadrejeni delavec ni bil predstojnik oz. višji upravni delavec. Zato tožnik ni storil očitane hujše kršitve delovnih obveznosti iz 8. točke 45. člena ZDDO, izdani sklepi o disciplinski odgovornosti pa so nezakoniti.
Po določilu 292. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) so stroški izvršitelja stroški izvršilnega postopka ali postopka zavarovanja. Izvršilne stroške pa po določilu 1. odst. 38. čl. ZIZ plača naprej upnik. Dejstvo, da gre v konkretnem primeru za izterjavo preživnine, na odločitev o izvršilnih stroških ne vpliva, upnikov položaj pa je v takih postopkih olajšan s tem, da je oproščen plačila sodnih taks (2. odst. 12. čl. Zakon o sodnih taksah).
ZSReg člen 11, 11/2, 11, 11/2. ZFPPod člen 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1, 30, 30/3, 30/3-1, 34, 34/4, 34/4-1.
izbris iz sodnega registra
Gospodarska družba, ki ni vložila ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, nima pravice vložiti pritožbe proti sklepu o izbrisu. O pritožbi proti sklepu o izbrisu takoj odloča sodišče druge stopnje, ne pa najprej sodišče prve stopnje. Postopek odločanja o izbrisu iz sodnega registra po ZFPPod (kot kasnejšem in predvsem posebnem predpisu) je namreč zasnovan tako, da sodišče prve stopnje odloča o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa, sodišče druge stopnje pa o pritožbi proti sklepu o izbrisu.
Če so tožniki po izdaji sodbe sodišča prve stopnje podpisali (identične) predloge pogodb o zaposlitvi, katerih presojo zakonitosti so zahtevali v individualnem delovnem sporu, potem pritožba zoper sodbo, s katero so bili njihovi zahtevki zavrnjeni, ni dovoljena. S podpisom identičnih predlogov pogodb o zaposlitvi je prenehal pravni interes tožnikov za pritožbo.
Ker sklepa o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra subjektu vpisa ni bilo mogoče vročiti na naslovu iz sodnega registra, je bila vročitev pravilno opravljena z nabitjem na sodno desko. Čeprav subjekt vpisa nato ni vložil ugovora, je njegova pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra dovoljena (izpodbija jo zato, ker naj bi mu bilo onemogočeno vložiti ugovor), a ni utemeljena.
ZPP (1977) člen 368, 421, 421-9, 422, 422/2, 368, 421, 421-9, 422, 422/2. ZDR člen 36f, 103, 36f, 103.
obnova postopka pri delodajalcu - pravnomočen sklep o trajnem presežku - soglasje delavca
Delodajalec ne more enostransko razveljaviti pravnomočnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka in odločiti, da se delavec kot trajni presežek razporedi k drugemu delodajalcu. Delodajalec lahko obnovi pravnomočno končan postopek zaradi trajnega presežka v primeru, če so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, ki se smiselno uporablja v postopkih o odločanju o pravicah delavcev, ali pa če delavec izrecno soglaša s spremembo oz. odpravno pravnomočne odločitve delodajalca.
Samo dejstvo, da je tožeča stranka zavarovanec iz iste zavarovalne pogodbe, iz katere tožena stranka uveljavlja nasprotno terjatev zoper drugega od zavarovancev, ne pomeni, da je tožeča stranka solidarni upnik, če solidarnost ni izrecno dogovorjena ali z zakonom določena. Če tožeča stranka iztožuje od tožene stranke terjatev v tuji valuti, tožena stranka pa uveljavlja zoper tožečo v pobot terjatev v domači valuti, niso podani pogoji za pobot, ker terjatev in nasprotna terjatev nista istovrstni.
ZOR člen 896, 896/1, 896/2, 1107. Posebne uzance v gostinstvu uzanca 76.
uporaba uzanc - alotmajska pogodba - povrnitev gmotne škode
Uporaba posebnih uzanc v pogodbenem razmerju med strankama ni mogoča, če se stranki zanjo nista dogovorili in če tudi iz okoliščin konkretnega posla ne izhaja, da sta hoteli njihovo uporabo.
Če gre za zavarovanje terjatev, določilo 918. člen ZOR ni neposredno uporabno. Po 2. odst. 143. člena ZOR pa je mogoče zavrniti uporabo določila iz zavarovalne pogodbe, da zavarovalnica lahko odkloni plačilo odškodnine, če zavarovanec nastanka škode ni prijavil v roku 6 mesecev.