Pravdni stranki sta sporazumno razdrli pogodbo, ker je imelo toženčevo delo (izdelava fasade) takšne napake, da je bilo neuporabno. Tožnik ima v takšnem primeru pravico do odškodnine za škodo, ki izvira iz napake, ne pa za škodo, ki jo pomeni napaka sama.
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal v celoti; navedel je, da ima po več računih terjatve do upnika v skupni višini 215.390,90 SIT s pripadajočimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa do plačila. Zato je do višine te (skupne) terjatve postavil pobotni ugovor. Za svoje navedbe pa je tudi predložil dokaze. Ugovor je tako treba šteti za obrazložen in s tem za utemeljen.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z zanikanjem obstoja upnikove terjatve je dolžnik navedel t. im. negativno dejstvo, za katerega ne more predložiti dokaza; zato je tak ugovor treba šteti za obrazložen.
ZIZ člen 266, 269. ZS-C člen 48. ZS člen 99, 99/2, 99/2-4.
začasna odredba - stvarna pristojnost
Za izdajo začasne odredbe je na podlagi spremenjenega čl. 101/II tč. 5 Zakona o sodiščih pristojno ..... le v primeru, če je predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitraža.
Za odločanje o predlogu za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve ugotovljene z odločbo v upravnem postopku je stvarno pristojno okrajno sodišče. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določila čl. 101 Zakona o sodiščih (v zv. s čl. 48 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ko se je izreklo za stvarno nepristojno na podlagi odločanja. Ob reševanju .. zoper sklep o začasni odredbi bo potrebno preizkusiti ali je začasna odredba dopustna.
sklep o izvršbi - denarni znesek - ustavitev izvršbe
2. odst. 147. člena ZIZ ne predvideva vročanja "izjave" banke (151. člen ZIZ) upniku; če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, banka vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Ustavitev izvršbe je torej zakonska posledica, ki je upnik očitno ne bi mogel preprečiti z "reagiranjem" na morebiti poslano "izjavo" benke.
Če sodišče ugotovi, da višina pogodbene kazni presega znesek odškodninske terjatve pogodbi zveste stranke in tistega, ki je potreben, da pogodbenika sili k izpolnjevanju pogodbeno dogovorjene obveznosti, potem pogodbeno kazen lahko zniža.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-C Ur.l. RS št. 28/2000) ki je stopil v veljavo 14.4.2000 v čl. 48 spreminja čl. 101 Zakona o sodiščih toliko, da so okrožna sodišča samo pristojna odločati o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora o katerem bo sodišče odločalo po merilih v gospodarskih spisih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitraža.
predujem - založitev predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka
Edini strošek, povezan z začetkom stečajnega postopka, je objava oklica o začetku v Uradnem listu RS. Zato je primerno določiti predujem v višini, ki ustreza stroškom te objave.
V obsodilnem delu sodbe je bil pri odmeri kazenske sankcije preveč upoštevan doprinos oškodovanca pri storitvi kaznivega dejanja poskusa umora. Zato je bila izrečena kazen zvišana.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Določenih nerešenih vprašanj v pravnem razmerju dolžnika s tretjo osebo (praviloma) ni mogoče šteti kot pravno upoštevnega ugovornega razloga, s katerim bi dolžnik lahko izpodbijal sklep o izvršbi; nikakor pa ne, če dolžnik niti ni predložil dokazov, s katerimi bi dokazoval, da naj bi bilo od rešitve spornih vprašanj odvisno plačilo uveljavljane terjatve.
Ker ugotovljeni pogodbeni odnos vsebinsko predstavlja mandatno pogodbo, ima tožeča stranka kot mandant pravico od tožene stranke kot mandatarja zahtevati le izpolnitev pogodbenih obveznosti.
V postopku v sporih majhne vrednosti se lahko sodba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, izrecno pa se ne more izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker uveljavlja vsebinsko stranka ravno pritožbeni razlog, za katerega veljajo določbe 370. člena ZPP, navedenih razlogov pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZOR člen 145, 145/2, 438, 438/1, 145, 145/2, 438, 438/1.
odstop terjatve - odstop pogodbe
Pri odstopu terjatve (za razliko od odstopa pogodbe) ni potrebna dolžnikova privolitev. Če ni potrebno, da se dolžnik z odstopom terjatve strinja, pa je vseeno, ali se strinja ali ne. Vendar pa mora biti o odstopu terjatve obveščen, da lahko odstop proti njemu učinkuje.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Za oceno (ne)obrazloženosti ugovora je odločilno, da dolžnik za svojo navedbo ("terjatev je poravnana"), ki bi lahko bila pravno upoštevna, ni predložil dokaza ("dokumentacije"), na katerega se je skliceval (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99).
Če tožena stranka mnenju izvedenca, ki ga je izdelal pred pravdo, ni oporekala in je sodišče ta dokaz izvedlo tako, da je mnenje prebralo, bi ga moralo oceniti skupaj z ostalimi dokazi, ki jih je glede obstoja nematerialne škode tudi izvedlo.
ZOR člen 336, 336. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5.
neutemeljen ugovor - ugovor pobota terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Eden od pogojev za pobot (prim. 336. člen ZOR) je vzajemnost terjatev (stranki morata biti medsebojna upnika in dolžnika). Iz dolžnikovih navedb in predloženih dokazov pa bi lahko izhajalo le, da ima dolžnik terjatev do "posrednika", ne pa do upnika.