Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-C Ur.l. RS št. 28/2000) ki je stopil v veljavo 14.4.2000 v čl. 48 spreminja čl. 101 Zakona o sodiščih toliko, da so okrožna sodišča samo pristojna odločati o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora o katerem bo sodišče odločalo po merilih v gospodarskih spisih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitraža.
Če sodišče ugotovi, da višina pogodbene kazni presega znesek odškodninske terjatve pogodbi zveste stranke in tistega, ki je potreben, da pogodbenika sili k izpolnjevanju pogodbeno dogovorjene obveznosti, potem pogodbeno kazen lahko zniža.
sklep o izvršbi - denarni znesek - ustavitev izvršbe
2. odst. 147. člena ZIZ ne predvideva vročanja "izjave" banke (151. člen ZIZ) upniku; če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, banka vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Ustavitev izvršbe je torej zakonska posledica, ki je upnik očitno ne bi mogel preprečiti z "reagiranjem" na morebiti poslano "izjavo" benke.
neutemeljen ugovor - neobrazložen ugovor - zamudne obresti
"Velike finančne težave" niso pravno pomembno dejstvo, ki bi preprečevalo izvršbo glede glavnice. Zato je dolžnikov ugovor (v tem delu) neutemeljen. Neredno plačevanje kupcev dolžnika ni pravno upoštevni ugovorni razlog za oporekanje plačilu zamudnih obresti. Zato je dolžnikov ugovor (tudi v tem delu) neutemeljen.
Dolžnik je v ugovoru navedel, da ne dolguje ničesar, ker je uveljavljano terjatev po računu-končni situaciji že plačal (z avansom) dne 30.09.1994 ter za to navedbo predložil dokaz.
Če tožena stranka mnenju izvedenca, ki ga je izdelal pred pravdo, ni oporekala in je sodišče ta dokaz izvedlo tako, da je mnenje prebralo, bi ga moralo oceniti skupaj z ostalimi dokazi, ki jih je glede obstoja nematerialne škode tudi izvedlo.
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal v celoti; navedel je, da ima po več računih terjatve do upnika v skupni višini 215.390,90 SIT s pripadajočimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa do plačila. Zato je do višine te (skupne) terjatve postavil pobotni ugovor. Za svoje navedbe pa je tudi predložil dokaze. Ugovor je tako treba šteti za obrazložen in s tem za utemeljen.
V obsodilnem delu sodbe je bil pri odmeri kazenske sankcije preveč upoštevan doprinos oškodovanca pri storitvi kaznivega dejanja poskusa umora. Zato je bila izrečena kazen zvišana.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21435
KZ člen 92, 92/2, 93, 93/1, 92, 92/2, 93, 93/1. ZKP člen 483, 483/2, 483, 483/2.
mlajši mladoletnik - starejši mladoletnik
Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje je sedaj polnoletnemu V.K. izrekel vzgojni ukrep navodila in prepovedi po čl. 77 KZ. V zvezi s kaznivim dejanjem tatvine po čl. 211/2 in 1 KZ, ki je bilo storjeno dne 6.11.1996, je bil mladoletnik ob času sojenja dne 27.3.2000 že polnoleten in se mu zato ne bi smelo soditi za tako kaznivo dejanje, saj za tako kaznivo dejanje ni predpisana kazen hujša od petih let zapora. Drugo kaznivo dejanje pa je bilo storjeno dne 4.8.1997, ko je bil obdolženec še starejši mladoletnik, ob času sojenja pa je bil torej že polnoleten. Sodišče prve stopnje bi mu lahko izreklo le vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ali ustrezen zavodski vzgojni ukrep, saj je mladoletnik pomagal pri kaznivem dejanju protipravnega odvzema prostosti po čl. 143/1 KZ v zvezi s čl. 27 KZ. Sodišče prve stopnje pa je kršilo kazenski zakon in je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep navodila in prepovedi po čl.
77 KZ. Višje sodišče je pritožbama zagovornice in državne tožilke ugodilo in je kazenski postopek ustavilo in sicer za prvo dejanje v zvezi s 4. tč. 357. čl. ZKP, v zvezi z drugim dejanjem pa iz razloga smotrnosti.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Določenih nerešenih vprašanj v pravnem razmerju dolžnika s tretjo osebo (praviloma) ni mogoče šteti kot pravno upoštevnega ugovornega razloga, s katerim bi dolžnik lahko izpodbijal sklep o izvršbi; nikakor pa ne, če dolžnik niti ni predložil dokazov, s katerimi bi dokazoval, da naj bi bilo od rešitve spornih vprašanj odvisno plačilo uveljavljane terjatve.
V primeru, da je iz Splošnih pogojev organizatorja potovanja razvidno, da je osnova prijave izpolnjeni prijavni dokument in vplačana akontacija je pogodba o organiziranju potovanju sklenjena šele takrat, ko sta oba pogoja izpolnjena.
Pravdni stranki sta sporazumno razdrli pogodbo, ker je imelo toženčevo delo (izdelava fasade) takšne napake, da je bilo neuporabno. Tožnik ima v takšnem primeru pravico do odškodnine za škodo, ki izvira iz napake, ne pa za škodo, ki jo pomeni napaka sama.
ZOR člen 336, 336. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5.
neutemeljen ugovor - ugovor pobota terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Eden od pogojev za pobot (prim. 336. člen ZOR) je vzajemnost terjatev (stranki morata biti medsebojna upnika in dolžnika). Iz dolžnikovih navedb in predloženih dokazov pa bi lahko izhajalo le, da ima dolžnik terjatev do "posrednika", ne pa do upnika.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Za oceno (ne)obrazloženosti ugovora je odločilno, da dolžnik za svojo navedbo ("terjatev je poravnana"), ki bi lahko bila pravno upoštevna, ni predložil dokaza ("dokumentacije"), na katerega se je skliceval (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99).
ZOR člen 145, 145/2, 438, 438/1, 145, 145/2, 438, 438/1.
odstop terjatve - odstop pogodbe
Pri odstopu terjatve (za razliko od odstopa pogodbe) ni potrebna dolžnikova privolitev. Če ni potrebno, da se dolžnik z odstopom terjatve strinja, pa je vseeno, ali se strinja ali ne. Vendar pa mora biti o odstopu terjatve obveščen, da lahko odstop proti njemu učinkuje.
Da bi sodišče prve stopnje lahko ocenjevalo skladnost predloženih listin z ugovornimi navedbami, bi moral dolžnik listinam v tujem jeziku priložiti overjen prevod.