Prisojena odškodnina za negmotno škodo se zviša na 3.950.000,00 SIT (poškodbe: pretres možganov, raztrganina ozkega črevesja z vnetjem potrebušnice, zlom prsnice, zlom 2. in 3. izrastka ledvenega vretenca levo z udarnino prsne in ledvene hrbtenice, zlom krone prvih dveh sekalcev v zgornji čeljusti, ugrizno rano na jeziku ter rani na čelu in desnem komolcu).
plačilo sodne takse za tožbo - procesna predpostavka - umik tožbe - domneva o umiku
Ker je tožnik plačal sodno takso v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je sodišče na zahtevo tožečo stranke takso odmerilo, je plačilo sodne takse za tožbo pravočasno. Zato ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz 4. odst. 180. čl. ZPP, saj Zakon o sodnih taksah dopušča zahtevo za odmero sodne takse.
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 168, 168/1, 169, 169/2, 168, 168/1, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Pritožnica dokazov o večjih stroških za zdravila ter lajšanje bolezenskih težav, katere naj bi imela po pritožbenih trditvah, ni priložila ne predlogu za oprostitev plačila taks ne pritožbi, zato sodišče takšnih nedokazanih trditev ni moglo upoštevati. Tožnica bi namreč morala v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP tudi morebitne druge dokaze, s katerimi izkazuje svoje premoženjsko stanje, priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
ZOR člen 89, 89/1, 91, 91/1, 210, 89, 89/1, 91, 91/1, 210.
neupravičena obogatitev - dejansko stanje - dokazno breme tožnikov - prikrajšanje
Glede na nesporno dejstvo, da je bil toženec v obdobju spornih dvigov pooblaščen za dvig denarja s tožničinih računov v banki, mora tožnica dokazati, da si je toženec dvignjene sporne zneske denarja zadržal zase brez pravne podlage
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je v letu 1998 upniku po svoji evidenci preplačal 2.000,00 SIT. Vendar zatrjevanega preplačila kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni podkrepil z dokazi. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu ostal neobrazložen.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi
V predlogu za odlog izvršbe je dolžnik navedel, da ponovno vzpostavlja proizvodnjo ter, da je v dogovoru z upnico in drugimi bankami, saj poskuša pridobiti kredit, s katerim bi lahko poplačal svojo obveznost. Zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo dejstva, ali odložitev izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika prinaša rešitev ali ne, saj takšna ocena prvostopnega sodišča predstavlja le oceno upravičenosti zatrjevanega razloga za odložitev izvršbe. Glede na višino v tem postopku uveljavljane upnikove denarne terjatve in ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik odlog za čas treh mesecev predlagal že z vlogo z dne 17.12.1999, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za dolžnika v konkretnem primeru ni na mestu.
ZZZDR člen 78, 78/1, 132, 132/5, 78, 78/1, 132, 132/5.
preživnina za mladoletnega otroka
Sodišče odloča o preživnini po razmerah ob izdaji sodbe in zato toženčeva bojazen, da utegne v bodočnosti izgubiti službo, ne more biti v tem postopku upošteven razlog za zniževanje s prvostopno sodbo določene preživnine.
1. V postopku delitve stvari in skupnega premoženja morajo sodelovati vsi skupni lastniki (v konkretnem primeru dediči parcele). Gre namreč za nujne sospornike. 2. Pravdni postopek se je začel s tožbo tožeče stranke po napotitvenem sklepu nepravdnega sodišča, v katerem je nastal spor o delitvi parcele št. X. Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice tožencev na določenem delu parcele št. X. To isto vprašanje - vprašanje razdelitve parcele št. X - se med istimi strankami že obravnava v nepravdnem postopku pred nepravdnim sodiščem. To pa pomeni, da teče pravda (postopek) o istem zahtevku, o katerem se (že) odloča v nepravdnem postopku, kar pa ni dopustno (3. odst. 194. čl. ZPP/77) in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77), na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77). 3. Tožena stranka je vložila nasprotno tožbo, s katero je uveljavila svoj predlog (zahtevek) za razdelitev parcele št. X in ki ga je sodišče prve stopnje prav tako zavrnilo. Tožena stranka se zoper sodbo ni pritožila. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo tudi v tem delu in tudi nasprotno tožbo zavrglo. Gre namreč za delitev (pravzaprav eno od možnosti delitve) iste parcele, ki se bo izvršila v nepravdnem postopku. Materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe onemogoča ločeno obravnavanje predlogov (zahtevkov) posameznih solastnikov ali skupnih lastnikov (189. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. ZNP, 122. čl. ZNP v zvezi s 130. čl. ZNP). Ne glede na to kateri izmed njih vloži predlog (zahtevek), izrek sodne odločbe vedno vsebuje odločitev o razdelitvi solastne ali skupne stvari in torej odločitev o vseh njihovih predlogih. To pa pomeni, da ni mogoče o nasprotni tožbi odločiti neodvisno od tožbe, kot sicer velja za nasprotno tožbo po ZPP (189. čl. ZPP/77). Zato pritožbeno sodišče šteje, da je treba istočasno z razveljavitvijo odločitve o zahtevku iz tožbe razveljaviti tudi odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe (analogno pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/92). Tudi nasprotno tožbo je zato zavrglo iz enakega razloga (2. odst. 369. čl. v zvezi z 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77).
ZST člen 27, 27. ZPP (1977) člen 172, 173, 172, 173.
odločba o odmeri sodne takse - plačilo takse
Prvostopno sodišče je, ko je izdalo sklep o odmeri sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker pred tem ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11.
dokazna ocena
Dokazna ocena je bistvenega pomena, da je sodbo mogoče preizkusiti. Zato mora biti iz obrazložitve razvidno, zakaj sodišče enim pričam verjame, drugim pa ne. V nasprotnem primeru je podana bistvena kršitev postopka po 13. točki 354/2. čl. ZPP.
Novi dokazi, predloženi v pritožbi, so razlog za razveljavitev prvostopne sodbe, če je njihova izvedba potrebna za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.
ZIZ člen 266, 269. ZS-C člen 48. ZS člen 99, 99/2, 99/2-4.
začasna odredba - stvarna pristojnost
Za izdajo začasne odredbe je na podlagi spremenjenega čl. 101/II tč. 5 Zakona o sodiščih pristojno ..... le v primeru, če je predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitraža.
Za odločanje o predlogu za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve ugotovljene z odločbo v upravnem postopku je stvarno pristojno okrajno sodišče. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določila čl. 101 Zakona o sodiščih (v zv. s čl. 48 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ko se je izreklo za stvarno nepristojno na podlagi odločanja. Ob reševanju .. zoper sklep o začasni odredbi bo potrebno preizkusiti ali je začasna odredba dopustna.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-C Ur.l. RS št. 28/2000) ki je stopil v veljavo 14.4.2000 v čl. 48 spreminja čl. 101 Zakona o sodiščih toliko, da so okrožna sodišča samo pristojna odločati o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora o katerem bo sodišče odločalo po merilih v gospodarskih spisih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitraža.
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal v celoti; navedel je, da ima po več računih terjatve do upnika v skupni višini 215.390,90 SIT s pripadajočimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa do plačila. Zato je do višine te (skupne) terjatve postavil pobotni ugovor. Za svoje navedbe pa je tudi predložil dokaze. Ugovor je tako treba šteti za obrazložen in s tem za utemeljen.