Pravilna je napotitev vdove na pravdo na ugotovitev, da 1/2 nepremičnin in denarnih sredstev ne spada v zapuščino. Nepremično premoženje je v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, kar velja tudi za denarna sredstva na raznih računih. Ker drugi dediči izločitvenih zahtevkov ne priznajo, je glede na zemljiškoknjižno in listinsko stanje pravico vdove šteti za manj verjetno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je v letu 1998 upniku po svoji evidenci preplačal 2.000,00 SIT. Vendar zatrjevanega preplačila kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni podkrepil z dokazi. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu ostal neobrazložen.
Delitev hiše se mora opraviti tako, da se kar najbolj dosledno upošteva načelo fizične delitve, tako da je potrebnih karseda malo skupnih (to je solastnih) prostorov, s čimer se tudi omeji možnost sporov, ki izvirajo iz skupnosti, kar predvsem tudi je namen delitvenega postopka.
Omejitve izvršbe, ki so navedene v 102. členu ZIZ se ne nanašajo na rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, marveč zgolj kadar gre za rubež plače in podobnih prejemkov.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Glede na to, da je dolžnikov ugovor obrazložen, kar ugotavlja tudi upnik v svoji pritožbi, je odločitev sodišča prve stopnje, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. O utemeljenosti ugovornih navedb in s tem o utemeljenosti zahtevka ter o stroških pa bo v nadaljevanju odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovornim navedbam glede zatrjevanih plačil upnik v pritožbi ni oporekal. Poleg tega pa je priznal še dolžničino plačilo z dne 08.11.1999 v višini 23.341,00 SIT. Čeprav je prepričan, da je dolžnica prejela vse izterjevane račune in bremenpise, sodišču predlaga, da razveljavi sklep o izvršbi tudi za znesek, ki ga izterjuje na podlagi bremenpisov in računa za katere dolžnica v ugovoru trdi, da predlogu za izvršbo niso bili priloženi. V tem obsegu je dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi moč šteti za obrazložen.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 355, 355/2, 352, 352/1, 355, 355/2. ZOR člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
splošni pogoji pogodbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
1. Splošni pogoji pogodbe res zavezujejo pogodbeno stranko pod pogojem, da so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani (3. odst. 142. čl. ZOR), vendar pa toženec pri tem prezre, da so natisnjeni na hrbtni strani najemne pogodbe in je nanje posebej opozorjen že na prvi strani pogodbe na mestu, kjer se je moral tudi podpisati. Če jih ni prebral, je bil sam premalo skrben ob sklepanju pogodbe. Zato se na nepoznavanje določil splošnih pogojev pogodbe ne more uspešno sklicevati. 2. Navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov je po določilu 1. odst. 352. čl. ZPP/77 dopustno, po presoji pritožbenega sodišča pa so tudi takšna, da kažejo na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst. 355. čl. ZPP/77).
Prisojena odškodnina za negmotno škodo se zviša na 3.950.000,00 SIT (poškodbe: pretres možganov, raztrganina ozkega črevesja z vnetjem potrebušnice, zlom prsnice, zlom 2. in 3. izrastka ledvenega vretenca levo z udarnino prsne in ledvene hrbtenice, zlom krone prvih dveh sekalcev v zgornji čeljusti, ugrizno rano na jeziku ter rani na čelu in desnem komolcu).
Šteje se, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če tudi po opominu ni plačala predpisane takse za tožbo, ne glede na to, da je pred izdajo sklepa o umiku in ustavitvi postopka vložila predlog za oprostitev stroškov postopka in plačila taks, ki pa je bil vložen že po vložitvi tožbe in tudi po poteku roka za plačilo takse po opominu.
Na glavni obravnavi dana izjava tožene stranke, da je pripravljena plačati iztoževano odškodnino, ko bo cenilec ugotovil njeno višino, pomeni priznanje dolga, ki zastaranje pretrga.
Ker je bil s pogodbo med strankama dogovorjen 5 mesečni odpovedni rok, mora toženka dokazati obstoj sporazuma o predčasnem prenehanju pogodbenega razmerja.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi
V predlogu za odlog izvršbe je dolžnik navedel, da ponovno vzpostavlja proizvodnjo ter, da je v dogovoru z upnico in drugimi bankami, saj poskuša pridobiti kredit, s katerim bi lahko poplačal svojo obveznost. Zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo dejstva, ali odložitev izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika prinaša rešitev ali ne, saj takšna ocena prvostopnega sodišča predstavlja le oceno upravičenosti zatrjevanega razloga za odložitev izvršbe. Glede na višino v tem postopku uveljavljane upnikove denarne terjatve in ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik odlog za čas treh mesecev predlagal že z vlogo z dne 17.12.1999, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za dolžnika v konkretnem primeru ni na mestu.
ZPP (1977) člen 370, 370/2, 370, 370/2. ZOR člen 620, 620.
pogodba o delu - odprava napak - pravni posel - sodba - ugovor
Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je tožena stranka, s tem ko je vtoževani račun znižala na sporazumno ugotovljeno vrednost, pred pravdo priznala vtoževano terjatev tako po temelju kot po višini. Takšno sklepanje pa je, upoštevaje, da iz besedila zapisnika sledi tudi, da "izvajalec ni kriv za vlažnost prostorov ob priliki polaganja parketa", vsaj preuranjeno.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti ugovornih trditev in ugovarja zastaranje dolžnikove terjatve, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Navedena dejstva, ki jih je dolžnik podkrepil tudi z dokazi, bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična. O tem pa bo v nadaljevanju odločalo sodišče v pravdnem postopku.
ZOR člen 89, 89/1, 91, 91/1, 210, 89, 89/1, 91, 91/1, 210.
neupravičena obogatitev - dejansko stanje - dokazno breme tožnikov - prikrajšanje
Glede na nesporno dejstvo, da je bil toženec v obdobju spornih dvigov pooblaščen za dvig denarja s tožničinih računov v banki, mora tožnica dokazati, da si je toženec dvignjene sporne zneske denarja zadržal zase brez pravne podlage
ZZZDR člen 78, 78/1, 132, 132/5, 78, 78/1, 132, 132/5.
preživnina za mladoletnega otroka
Sodišče odloča o preživnini po razmerah ob izdaji sodbe in zato toženčeva bojazen, da utegne v bodočnosti izgubiti službo, ne more biti v tem postopku upošteven razlog za zniževanje s prvostopno sodbo določene preživnine.
Podana je zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ko je neprepričljivo ugotovljeno, da ustna kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena, ker F. R. ni nastopal kot pooblaščenec toženk kot lastnic nepremičnine. Konkludentna dejanja toženk (izselitev iz sporne nepremičnine, parcelacija) kažejo, da sta toženki svojega očeta F. R. šteli za zastopnika pri sklepanju pogodbe, na navedeno pa kažejo tudi dokazni predlogi za zaslišanje prič in strank, ki jih je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo.
Reklamacijski postopek pri tožeči stranki so res izvedli organi tožeče stranke in preglede opravili njeni delavci. Pa vendarle ne gre zato vnaprej te dokaze šteti za enostranske in ne popolnoma objektivne, saj drugačne možnosti kot preverjanja pravilnosti vpisanih podatkov o registriranju opravljenih storitev in pravilnosti obračuna po veljavnem ceniku zaradi odprave morebitne administrativno računske napake in preverjanja brezhibnosti registriranja podatkov o ptt storitvah tožeča stranka praktično nima. Tudi ni pričakovati, da bi tožeča stranka kot specializirana družba za nudenje telefonskih storitev v vseh primerih reklamacije angažirala samostojnega neodvisnega strokovnjaka.
pristojnost - krajevna pristojnost - izvršba na premičnine
Sodišče presoja pristojnost na podlagi navedb v predlogu za izvršbo. Glede na to, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, kje se nahajajo dolžnikove premičnine, je za odločitev o predlogu pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.