Nepredložitev dokaza, za katerega se stranka ne le da ni zavezala, temveč je celo predlagala, da ga pridobi sodišče, ne more imeti za stranko stroškovnih posledic, ker se narok brez dokaza ni mogel opraviti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je v letu 1998 upniku po svoji evidenci preplačal 2.000,00 SIT. Vendar zatrjevanega preplačila kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni podkrepil z dokazi. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu ostal neobrazložen.
Tožeča stranka tako glede na predmet zavarovanja (ki predstavlja posamezne dele stavb, ki kot taki niso vknjiženi v zemljiški knjigi) začasne odredbe ni mogla predlagati po določbi 2. točke 1. odst. 273. člena ZIZ, saj poleg prepovedi odtujitve in obremenitve spornih poslovnih prostorov ni mogla predlagati tudi vknjižbe te prepovedi v zemljiški knjigi. Po določbi 21. člena ZZK - Zakona o zemljiški knjigi mora biti namreč v listini, ki je podlaga za vknjižbo, nepremičnina označena s tistimi podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Verjetnega obstoja terjatve na tistem delu nepremičnin, ki presegajo sporne poslovne prostore, katerih zavarovanje se v tem postopku zahteva, pa tožeča stranka v tem postopku niti ne zatrjuje. Sama prepoved odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin pa ne more doseči tistega namena zavarovanja, ki ga zasleduje institut začasne odredbe, saj brez neposrednih dejanj zavarovanja ni izvršljiva. Glede na konkretne okoliščine primera bi tožeča stranka namen zavarovanja lahko dosegla le s predlagano začasno odredbo po določbi 3. točki 1. odst. 273. člena ZIZ.
Če upnik kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pritožbo vloži po pooblaščencu, ki ni oseba iz 3. odst. 87. člena ZPP, je potrebno tako pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Če zastopani predmet pogodbe, sklenjene s prekoračitvijo pooblastila pooblaščenca, odsvoji naprej, je tako ravnanje mogoče šteti za odobritev prekoračitve pooblastila na konkludenten način.
Prenehanje izvenzakonske skupnosti se ne ugotavlja v postopku, ki bi bil analogen postopku za razvezo zakonske zveze, pač pa v postopku, v katerem se odloča na primer o pravici do preživnine oziroma o obveznosti plačevanja preživnine.
Lastnik je tisti, ki mora vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše ves čas trajanja najema in to na svoje stroške. Tako je dolžan lastnik nositi stroške vzdrževanja kabelskega sistema in ne najemnik.
Ker znaša vrednost spornega predmeta, od katere je posredno odvisna tudi višina stroškov postopka, 39,324.254,00 SIT, ker je tožnik dijak, ki se redno šola in ker kot tak nima ne lastnega dohodka niti premoženja kot vira sredstev za lastno preživljanje - temveč je nasprotno sam še vedno preživninski upravičenec, so izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po določbah prvega in petega odst. 168. čl. ZPP.
pristojnost - krajevna pristojnost - izvršba na premičnine
Sodišče presoja pristojnost na podlagi navedb v predlogu za izvršbo. Glede na to, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, kje se nahajajo dolžnikove premičnine, je za odločitev o predlogu pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
Prisojena odškodnina za negmotno škodo se zviša na 3.950.000,00 SIT (poškodbe: pretres možganov, raztrganina ozkega črevesja z vnetjem potrebušnice, zlom prsnice, zlom 2. in 3. izrastka ledvenega vretenca levo z udarnino prsne in ledvene hrbtenice, zlom krone prvih dveh sekalcev v zgornji čeljusti, ugrizno rano na jeziku ter rani na čelu in desnem komolcu).
ZOR člen 89, 89/1, 91, 91/1, 210, 89, 89/1, 91, 91/1, 210.
neupravičena obogatitev - dejansko stanje - dokazno breme tožnikov - prikrajšanje
Glede na nesporno dejstvo, da je bil toženec v obdobju spornih dvigov pooblaščen za dvig denarja s tožničinih računov v banki, mora tožnica dokazati, da si je toženec dvignjene sporne zneske denarja zadržal zase brez pravne podlage
ZST člen 27, 27. ZPP (1977) člen 172, 173, 172, 173.
odločba o odmeri sodne takse - plačilo takse
Prvostopno sodišče je, ko je izdalo sklep o odmeri sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker pred tem ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
Na glavni obravnavi dana izjava tožene stranke, da je pripravljena plačati iztoževano odškodnino, ko bo cenilec ugotovil njeno višino, pomeni priznanje dolga, ki zastaranje pretrga.
Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih po sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesne določbe, je potrebno II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določbe ZIZ-a uporabljajo od 15.10.1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oz. prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP).
sprememba tožbe - preživnina za razvezanega zakonca
Zahteva v pritožbi za priznanje preživnine razvezanemu zakoncu, ki ni bila uveljavljana v postopku pred sodiščem prve stopnje je sprememba tožbe, ki v pritožbenem postopku ni dovoljena.