Prenehanje izvenzakonske skupnosti se ne ugotavlja v postopku, ki bi bil analogen postopku za razvezo zakonske zveze, pač pa v postopku, v katerem se odloča na primer o pravici do preživnine oziroma o obveznosti plačevanja preživnine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je v letu 1998 upniku po svoji evidenci preplačal 2.000,00 SIT. Vendar zatrjevanega preplačila kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni podkrepil z dokazi. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu ostal neobrazložen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovornim navedbam glede zatrjevanih plačil upnik v pritožbi ni oporekal. Poleg tega pa je priznal še dolžničino plačilo z dne 08.11.1999 v višini 23.341,00 SIT. Čeprav je prepričan, da je dolžnica prejela vse izterjevane račune in bremenpise, sodišču predlaga, da razveljavi sklep o izvršbi tudi za znesek, ki ga izterjuje na podlagi bremenpisov in računa za katere dolžnica v ugovoru trdi, da predlogu za izvršbo niso bili priloženi. V tem obsegu je dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi moč šteti za obrazložen.
Omejitve izvršbe, ki so navedene v 102. členu ZIZ se ne nanašajo na rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, marveč zgolj kadar gre za rubež plače in podobnih prejemkov.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti ugovornih trditev in ugovarja zastaranje dolžnikove terjatve, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Navedena dejstva, ki jih je dolžnik podkrepil tudi z dokazi, bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična. O tem pa bo v nadaljevanju odločalo sodišče v pravdnem postopku.
ZST člen 27, 27. ZPP (1977) člen 172, 173, 172, 173.
odločba o odmeri sodne takse - plačilo takse
Prvostopno sodišče je, ko je izdalo sklep o odmeri sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker pred tem ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
Ker je bil s pogodbo med strankama dogovorjen 5 mesečni odpovedni rok, mora toženka dokazati obstoj sporazuma o predčasnem prenehanju pogodbenega razmerja.
Če upnik kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pritožbo vloži po pooblaščencu, ki ni oseba iz 3. odst. 87. člena ZPP, je potrebno tako pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Tožeča stranka tako glede na predmet zavarovanja (ki predstavlja posamezne dele stavb, ki kot taki niso vknjiženi v zemljiški knjigi) začasne odredbe ni mogla predlagati po določbi 2. točke 1. odst. 273. člena ZIZ, saj poleg prepovedi odtujitve in obremenitve spornih poslovnih prostorov ni mogla predlagati tudi vknjižbe te prepovedi v zemljiški knjigi. Po določbi 21. člena ZZK - Zakona o zemljiški knjigi mora biti namreč v listini, ki je podlaga za vknjižbo, nepremičnina označena s tistimi podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Verjetnega obstoja terjatve na tistem delu nepremičnin, ki presegajo sporne poslovne prostore, katerih zavarovanje se v tem postopku zahteva, pa tožeča stranka v tem postopku niti ne zatrjuje. Sama prepoved odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin pa ne more doseči tistega namena zavarovanja, ki ga zasleduje institut začasne odredbe, saj brez neposrednih dejanj zavarovanja ni izvršljiva. Glede na konkretne okoliščine primera bi tožeča stranka namen zavarovanja lahko dosegla le s predlagano začasno odredbo po določbi 3. točki 1. odst. 273. člena ZIZ.
Šteje se, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če tudi po opominu ni plačala predpisane takse za tožbo, ne glede na to, da je pred izdajo sklepa o umiku in ustavitvi postopka vložila predlog za oprostitev stroškov postopka in plačila taks, ki pa je bil vložen že po vložitvi tožbe in tudi po poteku roka za plačilo takse po opominu.
Nepredložitev dokaza, za katerega se stranka ne le da ni zavezala, temveč je celo predlagala, da ga pridobi sodišče, ne more imeti za stranko stroškovnih posledic, ker se narok brez dokaza ni mogel opraviti.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopno sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede trajanja, obsega in stopnje telesnih bolečin, ker v izpodbijani sodbi ni ugotovilo in upoštevalo številnih nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih zatrjuje tožeča stranka.
Glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenske aktivnosti manjkajo v izpodbijani sodbi odločilna dejstva, saj so zmotne ugotovitve o omejeni gibljivosti skočnega sklepa, nista ugotovljena obseg in stopnja okvare levega plantarnega lateralnega žica, prezrta pa je tudi okoliščina tožnikove starosti.