ZIZ člen 97, 97. ZPP člen 103, 104, 104/1, 146, 103, 104, 104/1, 146.
poplačilo upnika - začasni zastopnik - jezik v postopku
Po 146. členu ZPP (enako ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ postavi sodišče stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, ki sta v tujini, pa nimata pooblaščenca, začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. Skladno s 103. členom ZPP (enako ZPP/77) se vabila, odločbe in druga sodna pisanja pošiljajo strankam v jeziku, ki je v uradni rabi pri sodišču. Tudi tožbe, pritožbe in druge vloge se sodišču podajajo v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi (1. odst. 104. člena ZPP).
ugotavljanje trajno presežnih delavcev - delodajalec z manj kot 10 zaposlenimi - program razreševanja presežnih delavcev
Ker je v času ugotavljanja trajnih presežkov delodajalec zaposloval manj kot 10 delavcev, mu glede na določilo 36. i čl. ZDR v postopku ugotavljanja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov ni bilo treba upoštevati določbe 2. odst. 34. čl. in 35. čl. ZDR. Obstoj trajnega prenehanja potreb po delu je lahko delodajalec ugotavljal, ne da bi imel sprejet progam razreševanja trajnih presežkov.
Podani so pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, če je znašal dohodek tožnikove družine v mesecu pred vložitvijo tožbe (marec 1999) cca 40.000,00 SIT neto na družinskega člana, kar je nekaj več kot zajamčena plača (31.028,00 SIT), ob tem, da je hčerka tožnika vpisana na fakulteto in so jo starši dolžni preživljati.
Sodišče prve stopnje je napačno izračunalo potek zastaralnega roka in na podlagi tega napačno sklepalo, da tožnikova terjatev ni verjetno izkazana v smislu 1. odst. 270. čl. ZIZ. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče sploh ni ocenjevalo drugih pogojev za izdajo začasne odredbe (nevarnosti oz. dejstva, ali bi toženec z izdajo začasne odredbe pretrpel le neznatno škodo).
začasna odredba - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - izvršitelj - izvršilni naslov - pravnomočnost odločbe
Med ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ je šteti tudi dejanske ovire, zaradi katerih je izvršitev sklepa o izvršbi objektivno nemogoča. Začasne odredbe se, četudi so izdane v pravdnem postopku, presojajo po pravilih izvršilnega prava in ker v ZIZ ni določeno, da bi ugovor zoper sklep o začasni odredbi zadržal njeno izvršitev (prim. 5. odst. 9. čl. ZIZ), je izvršilni naslov je tudi nepravnomočna začasna odredba, saj ima sklep o začasni odredbi naravo sklepa o izvršbi (268. čl. ZIZ).
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/2, 344, 344/1, 371, 371/2.
sprememba obtožbe - preložitev glavne obravnave - kršitev pravice do obrambe
Če je obtožba spremenjena v nebistvenem delu, do kršitve določb kazenskega postopka ni moglo priti, če sodišče obdolžencu ni posebej omogočilo, naj se izjasni o spremembi.
ZPP člen 212, 214, 212, 214. ZPPSL člen 137, 137/4, 137, 137/4.
prekinitev pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Iz dnem začetka stečajnega postopka je bil na podlagi 212. čl. ZPP pravdni postopek prekinjen po samem zakonu. To pa pomeni, da po 214. čl. ZPP prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Le če bi bil začet stečajni postopek po koncu glavne obravnave, bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi obravnave, ki bi bila končana pred začetkom stečajnega postoka, izdalo odločbo. V konkretnem primeru pa je bil začet stečajni postopek pred končano glavno obravnavo in sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnave končati in izdati izpodbijane odločbe.
Sredstva izvršbe, ki jih lahko upnik predlaga, so našteta v 30. členu ZIZ. Ker je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži, mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon (glej 2. odst. 40. člena ZIZ). Zato izkazana neuspešnost le enega predlaganega in dovoljenega sredstva izvršbe - prenos sredstev, ki so na računu dolžnika pri APP, ne zadošča.
izterjava neplačane takse - zastaranje - tuj državljan
Določilo o zastaranju pravice zahtevati plačilo sodne takse v roku 2 let po poteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, ne velja za tujca kot taksnega zavezanca, ker v takšnem primeru prihaja v poštev specialno določilo 28. člena ZST o načinu izterjave neplačane takse.
Pravila o predkupni pravici so uporabna pri menjalni pogodbi le takrat, ko ta pogodba pomeni ali je vsaj zelo blizu simulirani pogodbi, ki prikriva prodajo.
ZST člen 22, 22/4, 22, 22/4. ZPP člen 44, 44/2, 45, 108, 44, 44/2, 45, 108.
vrednost spornega predmeta
Če je tožeča stranka v pravdi uveljavljala ugotovitev obstoja svoje (denarne) terjatve do tožene stranke, v tožbi pa ni navedla vrednosti spornega predmeta, sodišče pa s tožbo tudi ni postopalo kot z nepopolno vlogo, ne more v pritožbi uspešno izpodbijati odmere stroškov postopka, ki jo je sodišče izvedlo tako, da je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta uporabilo določilo 4. točke 22. člena ZST.
izvršilni naslov - plačilo zamudnih obresti - stroški postopka - uporaba zakona - prehodne določbe
O upnikovem predlogu za izvršbo se je prvič odločalo v času, ko je (še) veljal ZIP, ki je izrecno priznaval upniku pravico do zakonitih zamudnih obresti od stroškov postopka v skladu z 20.a čl. ZIP, zato je potrebno upniku to pravico priznati, četudi se je o teh obrestih (ponovno) odločalo že v času, ko velja ZIZ.
Plačilo se določi s pogodbo, če le to ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom (1. odst. 623. čl. ZOR). Le če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu (2. odstavek 623. člena ZOR).
razveza pogodbe - rok - izpolnitev - čas izpolnitve - zamuda - bistvena sestavina pogodbe
Tožeča stranka (prireditelj) je lahko svojo obveznost izpolnila le v času 19. Slovenskaga avtomobilskega salona, t.j. v času od 20. do 29. aprila 1995. Zato je bila izpolnitev njene in ne toženčeve obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe.
Tožbeni zahtevek se nanaša na denarni znesek, saj vsebuje ugotovitev njegove višine in zahtevo za poravnavo, zato ni mogoče kot odločilno upoštevati vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Posestno varstvo uporabe električne energije se uresničuje na način, da se zahteva varstvo posesti na stvareh, v katerih se električna energija uporablja - v konkretnem primeru na sobah tožnikov. Tudi pritožbeno sodišče motilnost ravnanj tožene stranke vidi v njenih opustitvenih ravnanjih. Ta namreč denarja za porabljeno električno energijo, ki so ji ga nakazali tožniki kot najemniki stavbe, ni nakazala pooblaščenemu distributerju (česar v pritožbi niti ne zanika), zato je ta izvršil (v razmerju do toženca sicer zakoniti) odklop električne energije. Takšno opustitveno ravnanje tožene stranke pa tudi po oceni pritožbenega sodišča (ob izpolnjenih ostalih pogojih) objektivno predstavlja motilno dejanje. Za motilno ravnanje se namreč ne zahteva zgolj in le aktivnosti motilca, temveč se lahko stori tudi z opustitvenimi ravnanji. Dejstvo, da so imeli tožniki od podpisa dogovora s pooblaščenim distributerjem nemoteno oskrbo z elektriko, ne predstavlja samopomoči v smislu 76. člena ZTLR, saj ni bila naperjena neposredno proti tožencu, torej neposredno proti tistemu, ki je tožnike motil v nihovi posesti. Takšna rešitev mimo volje lastnika (toženca) tudi ne predstavlja (trajne) vzpostavitve v prejšnje posestno stanje, ki se sicer doseže z zakonom dovoljeno samopomočjo. Samovoljnost je podana tudi v primeru, če motilec ni imel namena, da bi si pridobil posest, saj zadošča, da se je zavedal, da posega v tuje posestno stanje, česar pa se je s svojim opustitvenim ravnanjem toženec tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zavedal.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
Trditvena podlaga spora ni nudila opore za izpodbijano odločitev, ki temelji na pogodbi. Ali so resnične trditve tožeče ali tožene stranke, bi bilo tako moč preveriti z zapisom te pogodbe. Tega pa v spisovnem gradivu pritožbeno sodišče ni našlo. Zato izpodbijane sodbe ni moč ne preizkusiti ne odgovoriti na pritožbene trditve.
Odgovornost prve tožene stranke za zdrs snega s strehe stavbe, ki je njena last, je potrebno presojati po načelu krivdne odgovornosti. Materialnopravna podlaga je v tem primeru 1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.