Sredstva izvršbe, ki jih lahko upnik predlaga, so našteta v 30. členu ZIZ. Ker je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži, mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon (glej 2. odst. 40. člena ZIZ). Zato izkazana neuspešnost le enega predlaganega in dovoljenega sredstva izvršbe - prenos sredstev, ki so na računu dolžnika pri APP, ne zadošča.
ZPP (1977) člen 154, 166, 354, 354/2, 368, 154, 166, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89.
prenehanje delovnega razmerja
Delavec mora imeti predhodno odobritev delodajalca za izrabo letnega dopusta, če le-ta ni vnaprej določen z letnim planom dopustov, zlasti pa v primerih, ko gre za izrabo posameznih, neplaniranih dni dopusta. Pri toženi stranki je bila vpeljana praksa predhodne odobritve dopusta, česar tožnik ni upošteval, zato je neopravičeno izostal z dela.
Razlogi prvostopne sodbe so le bolj natančni, kot je njen izrek.
Navedeno pa ne predstavlja v pritožbi zagovornika uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
predlog za izvršbo - prehod terjatve ali obveznosti - izvršba proti družbeniku
Izvršilni naslov je bil izdan zoper dolžnika M... d.o.o., to je družbo z omejeno odgovornostjo. Zato v konkretnem primeru ni bilo pogojev za uporabo 25. člena ZIZ, kot zmotno meni upnik, saj izvršilni naslov ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi. Le v tem primeru pa bi bilo mogoče predlagati in dovoliti izvršbo neposredno proti družbenici, ki je osebno odgovorna, če ob tem upnik z izpiskom iz sodnega registra izkaže njen status družbenika.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je predlog procesne narave, njegova utemeljenost pa je odvisna od dejanskih okoliščin. V kolikor so se med (četudi pravnomočno) zavrnitvijo prvega predloga in vložitvijo novega dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o predlogu, bistveno spremenile, ne gre za razsojeno stvar, zato mora sodišče prve stopnje o predlogu, ki temelji na drugih dejanskih okoliščinah kot pravnomočno zavrnjeni, ponovno odločati.
(Sporna) javna dražba za prodajo obravnavanega poslovnega prostora s pripadajočim funcionalnim zemljiščem je bila (pravilno in pravočasno) preklicana in narok ni bil opravljen. Ker tako vabila (cit. konzorcija) k ponudbi ni bilo več, tožeča stranka ponudbe, ki bi jo cit. konzorcij kot najugodnejšo sprejel že vnaprej, ni (več) mogla dati; zato pa tudi s tožbo zahtevana "izstavitev v podpis kupoprodajne pogodbe" (ne(le) od četrte tožene stranke in ne od (vseh) toženih strank) ni (več (bila)) mogoča.
Pobot nastane, ko ena stranka drugi izjavi, da pobotava svojo vzajemno terjatev. Enostranski predlog tožene stranke, na kateri manjka podpis tožeče stranke, ni zadostna osnova za zaključek, da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji. V zvezi s to kompenzacijo je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 11.5.1998 pod točko VI. navedla le, da je ni sprovedla (ne pa, da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji).
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/2, 344, 344/1, 371, 371/2.
sprememba obtožbe - preložitev glavne obravnave - kršitev pravice do obrambe
Če je obtožba spremenjena v nebistvenem delu, do kršitve določb kazenskega postopka ni moglo priti, če sodišče obdolžencu ni posebej omogočilo, naj se izjasni o spremembi.
ZPP člen 212, 214, 212, 214. ZPPSL člen 137, 137/4, 137, 137/4.
prekinitev pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Iz dnem začetka stečajnega postopka je bil na podlagi 212. čl. ZPP pravdni postopek prekinjen po samem zakonu. To pa pomeni, da po 214. čl. ZPP prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Le če bi bil začet stečajni postopek po koncu glavne obravnave, bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi obravnave, ki bi bila končana pred začetkom stečajnega postoka, izdalo odločbo. V konkretnem primeru pa je bil začet stečajni postopek pred končano glavno obravnavo in sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnave končati in izdati izpodbijane odločbe.
Določbe 1. alineje 125. čl. ZDR je potrebno razlagati tako, da je podan razlog za odpoved delovnega razmerja delavcu tudi takrat, če se je začel postopek za prenehanje le tiste dejavnosti zasebnega delodajalca (s.p.), v kateri je zaposloval delavce, če v drugih dejavnostih, za katere je formalno tudi registriran, delavcev ne zaposluje. V gornjem obsegu navedene določbe izključujejo veljavnost splošnih določb ZDR o reševanju trajno presežnih delavcev.
Sodišče prve stopnje je napačno izračunalo potek zastaralnega roka in na podlagi tega napačno sklepalo, da tožnikova terjatev ni verjetno izkazana v smislu 1. odst. 270. čl. ZIZ. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče sploh ni ocenjevalo drugih pogojev za izdajo začasne odredbe (nevarnosti oz. dejstva, ali bi toženec z izdajo začasne odredbe pretrpel le neznatno škodo).
Policisti so dolžni skrbeti za varnost v prometu ne le s preventivnimi ukrepi in represivnim delovanjem nad kršitelji, ampak tudi s svojim lastnim ravnanjem, saj morajo dajati zgled drugim udeležencem v prometu. Tožnik - policist je kršil ugled državnega organa, če je povzročil prometno nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti in pod vplivom alkohola ter je s tem kršil predpise o varnosti v cestnem prometu.
ZST člen 22, 22/4, 22, 22/4. ZPP člen 44, 44/2, 45, 108, 44, 44/2, 45, 108.
vrednost spornega predmeta
Če je tožeča stranka v pravdi uveljavljala ugotovitev obstoja svoje (denarne) terjatve do tožene stranke, v tožbi pa ni navedla vrednosti spornega predmeta, sodišče pa s tožbo tudi ni postopalo kot z nepopolno vlogo, ne more v pritožbi uspešno izpodbijati odmere stroškov postopka, ki jo je sodišče izvedlo tako, da je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta uporabilo določilo 4. točke 22. člena ZST.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo pogodbeno voljo pravdnih strank. Pisno pogodbo, s katerima je bila dogovorjena nižja kupnina, je prikrivala pravo pogodbo.
Pooblaščenec, ki ga je po pogodbi dobavitelj toplotne energije pooblastil za pobiranje stroškov ogrevanja, v tožbi proti uporabnikom ogrevanja ni aktivno legitimiran za izterjavo stroškov ogrevanja. Aktivno legitimiran je le, če je sam zalagal stroške ogrevanja za uporabnike in to na podlagi določb ZOR o obogatitvi.
Vabilo za sklic skupščine gospodarske družbe je treba presojati tako, kot ga morejo razumeti povabljenci na skupščino in ne po subjektivni volji tistega, ki ga je izdal.
Ker je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi navedb tožeče stranke, ne da bi zaslišalo obe stranki o tem, da je bila pogodba fiktivna, ni zadosti ugotovilo dejansko stanje, kar je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.
Drugi odstavek 24. člena ZDEN je izjema od načelnega varstava najemnih, zakupnih in tem podobnih razmerij iz 1. odst. navedenega zakona je določen v korist denacionalizacijskem upravičencu. Navedena določba se nanaša le na najemna razmerja, sklenjena za določen čas, ki je daljši od desetih let.