predlog za izvršbo - prehod terjatve ali obveznosti - izvršba proti družbeniku
Izvršilni naslov je bil izdan zoper dolžnika M... d.o.o., to je družbo z omejeno odgovornostjo. Zato v konkretnem primeru ni bilo pogojev za uporabo 25. člena ZIZ, kot zmotno meni upnik, saj izvršilni naslov ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi. Le v tem primeru pa bi bilo mogoče predlagati in dovoliti izvršbo neposredno proti družbenici, ki je osebno odgovorna, če ob tem upnik z izpiskom iz sodnega registra izkaže njen status družbenika.
(Sporna) javna dražba za prodajo obravnavanega poslovnega prostora s pripadajočim funcionalnim zemljiščem je bila (pravilno in pravočasno) preklicana in narok ni bil opravljen. Ker tako vabila (cit. konzorcija) k ponudbi ni bilo več, tožeča stranka ponudbe, ki bi jo cit. konzorcij kot najugodnejšo sprejel že vnaprej, ni (več) mogla dati; zato pa tudi s tožbo zahtevana "izstavitev v podpis kupoprodajne pogodbe" (ne(le) od četrte tožene stranke in ne od (vseh) toženih strank) ni (več (bila)) mogoča.
ZPP člen 212, 214, 212, 214. ZPPSL člen 137, 137/4, 137, 137/4.
prekinitev pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Iz dnem začetka stečajnega postopka je bil na podlagi 212. čl. ZPP pravdni postopek prekinjen po samem zakonu. To pa pomeni, da po 214. čl. ZPP prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Le če bi bil začet stečajni postopek po koncu glavne obravnave, bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi obravnave, ki bi bila končana pred začetkom stečajnega postoka, izdalo odločbo. V konkretnem primeru pa je bil začet stečajni postopek pred končano glavno obravnavo in sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnave končati in izdati izpodbijane odločbe.
Če je bil obdolženec kljub zagovorničinem predlogu za preložitev glavne obravnave, ki mu ni bilo ugodeno, sojen v nenavzočnosti ter obsojen s pogojno obsodbo, bi se morala on ali zagovornica samo pozanimati, ali in kakšna sodba je bila izdana, da bi mogla pravočasno napovedati pritožbo. Njuna popolna pasivnost in opravičljivi razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje.
ZST člen 22, 22/4, 22, 22/4. ZPP člen 44, 44/2, 45, 108, 44, 44/2, 45, 108.
vrednost spornega predmeta
Če je tožeča stranka v pravdi uveljavljala ugotovitev obstoja svoje (denarne) terjatve do tožene stranke, v tožbi pa ni navedla vrednosti spornega predmeta, sodišče pa s tožbo tudi ni postopalo kot z nepopolno vlogo, ne more v pritožbi uspešno izpodbijati odmere stroškov postopka, ki jo je sodišče izvedlo tako, da je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta uporabilo določilo 4. točke 22. člena ZST.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je predlog procesne narave, njegova utemeljenost pa je odvisna od dejanskih okoliščin. V kolikor so se med (četudi pravnomočno) zavrnitvijo prvega predloga in vložitvijo novega dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o predlogu, bistveno spremenile, ne gre za razsojeno stvar, zato mora sodišče prve stopnje o predlogu, ki temelji na drugih dejanskih okoliščinah kot pravnomočno zavrnjeni, ponovno odločati.
Delodajalec, ki zahteva od delavca povrnitev stroškov specializacije, nosi dokazno breme glede temelja in višine vtoževane terjatve. Tožnik mora v tožbi pojasniti, na kaj se nanaša seštevek dolgovanega zneska, ter za to predložiti dokaze.
Sodišče prve stopnje je napačno izračunalo potek zastaralnega roka in na podlagi tega napačno sklepalo, da tožnikova terjatev ni verjetno izkazana v smislu 1. odst. 270. čl. ZIZ. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče sploh ni ocenjevalo drugih pogojev za izdajo začasne odredbe (nevarnosti oz. dejstva, ali bi toženec z izdajo začasne odredbe pretrpel le neznatno škodo).
Sredstva izvršbe, ki jih lahko upnik predlaga, so našteta v 30. členu ZIZ. Ker je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži, mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon (glej 2. odst. 40. člena ZIZ). Zato izkazana neuspešnost le enega predlaganega in dovoljenega sredstva izvršbe - prenos sredstev, ki so na računu dolžnika pri APP, ne zadošča.
Policisti so dolžni skrbeti za varnost v prometu ne le s preventivnimi ukrepi in represivnim delovanjem nad kršitelji, ampak tudi s svojim lastnim ravnanjem, saj morajo dajati zgled drugim udeležencem v prometu. Tožnik - policist je kršil ugled državnega organa, če je povzročil prometno nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti in pod vplivom alkohola ter je s tem kršil predpise o varnosti v cestnem prometu.
izterjava neplačane takse - zastaranje - tuj državljan
Določilo o zastaranju pravice zahtevati plačilo sodne takse v roku 2 let po poteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, ne velja za tujca kot taksnega zavezanca, ker v takšnem primeru prihaja v poštev specialno določilo 28. člena ZST o načinu izterjave neplačane takse.
Pravila o predkupni pravici so uporabna pri menjalni pogodbi le takrat, ko ta pogodba pomeni ali je vsaj zelo blizu simulirani pogodbi, ki prikriva prodajo.
Tožbeni zahtevek se nanaša na denarni znesek, saj vsebuje ugotovitev njegove višine in zahtevo za poravnavo, zato ni mogoče kot odločilno upoštevati vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo pogodbeno voljo pravdnih strank. Pisno pogodbo, s katerima je bila dogovorjena nižja kupnina, je prikrivala pravo pogodbo.
odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Škoda za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zajema oškodovančevo duševno trpljenje zaradi posledic škodnega dogodka (tako na psihičnem kot na telesnem področju). Te prizadetosti laho obsegajo različne izvore duševnih bolečin (npr. nezmožnost za delo, povečanje potreb, povečanje telesnih naporov, zmanjšanje ali uničenje možnosti za nadaljni razvoj ali napredovanje...). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da ima tožnik določene težave zaradi poškodbe, ki mu jo je povzročil toženec še danes; pojavljajo se mu občasne bolečine v nosu; prisotna je lažja stopnja oviranega dihanja skozi nos ter občutek pečenja v nosu, kar pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Iz izpodbijane sodbe, niti tožnikovega zahtevka ter njegove izpovedbe pa v ničemer ne izhaja, da bi bile zaradi omenjenih posledic tožnikove življenjske aktivnosti kakorkoli zmanjšanje oz., da bi bile pri tožniku zaradi tega prisotne duševne bolečine; zato je treba tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zavrniti.
lastninska pravica na nepremičnini - omejitev lastninske pravice - stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti - javna korist - javna pot - prestavitev poti
Služnostne poti brez soglasja lastnika zemljišča, na katerega bi se prestavila, ni mogoče prestaviti. Zgolj s prestavitijo javne poti v naravi v svet v zasebni lasti, slednji ne postane javno dobro.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21277
KZ člen 299, 299/1, 299, 299/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Ker se je sodišče prve stopnje ob izdaji obsodilne sodbe obtožencu za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I KZ oprlo izključno na izpoved priče v preiskavi ter je zagovornik obtoženca v pritožbi utemeljeno opozoril, da je navedena priča o istem dogodku doslej štirikrat različno izpovedala, tudi po oceni sodišča druge stopnje dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno ter ji zato izpodbijano sodbo razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje trditve priče preiskusiti še z izpovedbo priče, ki je bila ob dogodku prisotna in je sodišče prve stopnje ni zaslišalo zaradi njene daljše odsotnosti zaradi zdravljenja odvisnosti v komuni v I.
ZIZ omogoča vložitev ugovora tudi po poteku roka (56. člen ZIZ), vendar ob dveh omejitvah. Če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev (t.i. opozocijski ugovori, 1. odst. 59. člena ZIZ, toke 8., 9., 11., 1. odst. 55. člena ZIZ), ter če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo mogoče več navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (člen 56 ZIZ). Za vse druge ugovore, torej tudi za ugovor iz 2. točke 55. člena ZIZ, pa je dolžnik s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi prekludiran.