Sredstva izvršbe, ki jih lahko upnik predlaga, so našteta v 30. členu ZIZ. Ker je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži, mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon (glej 2. odst. 40. člena ZIZ). Zato izkazana neuspešnost le enega predlaganega in dovoljenega sredstva izvršbe - prenos sredstev, ki so na računu dolžnika pri APP, ne zadošča.
začasna odredba - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - izvršitelj - izvršilni naslov - pravnomočnost odločbe
Med ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ je šteti tudi dejanske ovire, zaradi katerih je izvršitev sklepa o izvršbi objektivno nemogoča. Začasne odredbe se, četudi so izdane v pravdnem postopku, presojajo po pravilih izvršilnega prava in ker v ZIZ ni določeno, da bi ugovor zoper sklep o začasni odredbi zadržal njeno izvršitev (prim. 5. odst. 9. čl. ZIZ), je izvršilni naslov je tudi nepravnomočna začasna odredba, saj ima sklep o začasni odredbi naravo sklepa o izvršbi (268. čl. ZIZ).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica je sklep o izvršbi izpodbijala le s pavšalno navedbo, da nasprotuje višini zamudnih obresti, ne da bi navedla dejstva, na podlagi katerih obresti ni dolžna plačati in ne da bi zato ponudila ustrezne dokaze. Ker je ugovor presplošen, ga ni mogoče šteti za obrazloženega in je zato neutemeljen.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
izvršitelj - predujem za stroške - predujem
Sodišče prve stopnje je predvidelo, da bo za opravo izvršbe na premičninah potrebno opraviti dva rubeža, dve dražbi ter še nekatere druge izvršiteljske storitve. Glede na takšno predvidevanje sodišča in ob upoštevanju tarife je odmera višine predujma za predvidene izvršiteljske storitve primerna.
izvršilni naslov - plačilo zamudnih obresti - stroški postopka - uporaba zakona - prehodne določbe
O upnikovem predlogu za izvršbo se je prvič odločalo v času, ko je (še) veljal ZIP, ki je izrecno priznaval upniku pravico do zakonitih zamudnih obresti od stroškov postopka v skladu z 20.a čl. ZIP, zato je potrebno upniku to pravico priznati, četudi se je o teh obrestih (ponovno) odločalo že v času, ko velja ZIZ.
Pobot nastane, ko ena stranka drugi izjavi, da pobotava svojo vzajemno terjatev. Enostranski predlog tožene stranke, na kateri manjka podpis tožeče stranke, ni zadostna osnova za zaključek, da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji. V zvezi s to kompenzacijo je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 11.5.1998 pod točko VI. navedla le, da je ni sprovedla (ne pa, da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji).
ugotavljanje trajno presežnih delavcev - delodajalec z manj kot 10 zaposlenimi - program razreševanja presežnih delavcev
Ker je v času ugotavljanja trajnih presežkov delodajalec zaposloval manj kot 10 delavcev, mu glede na določilo 36. i čl. ZDR v postopku ugotavljanja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov ni bilo treba upoštevati določbe 2. odst. 34. čl. in 35. čl. ZDR. Obstoj trajnega prenehanja potreb po delu je lahko delodajalec ugotavljal, ne da bi imel sprejet progam razreševanja trajnih presežkov.
Upnika sta zoper dolžnico vložila tožbo zaradi ugotovitve prenehanja služnostne pravice. Če bosta s svojim zahtevkom uspela bo sodba, ki pa bo sodišča izdalo, deklaratorna. Deklaratorne sodbe pa se ne izvršujejo (1. odst. 1. čl. ZIZ). Začasne odredbe so namreč sredstva časovno omejenega zavarovanja bodoče uresničitve upnikove terjatve, za katere izpolnitev v izvršilnem postopku bi bilo pristojno izvršilno sodišče. Izvršujejo pa se le kondemnatorne, ne pa tudi konstitutivne in deklaratorne odločbe. To pa pomeni, da terjatev, ki so predmet slednjih dveh, z začasno odredbo res ni mogoče zavarovati. V skladu s tem ZIZ sploh ne vsebuje določb o načinu izvršitve ugotovitvenih in konstitutivnih odločb.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
V ugovoru je navedel, da do upnika nima nobenih obveznosti. Na podlagi pogodbe št. 303/94 mu je bil dne 21.8.1995 izstavljen račun, ki ga je dne 20.10.1995 plačal v višini 1.551.984,00 SIT, preostanek pa je zadržal, ker je na delo upnika prejel več reklamacij. Upnik je kršil pogodbo št. 303/94, zato je zoper njega vložil tožbo. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, torej zaradi prenehanja terjatve. V dokaz svojih trditev pa je predložil tožbo z dne 1.7.1998 (priloga B3).
Če je tretji vložil ugovor zoper izvršbo v času veljavnosti ZIP, je potrebno o tem ugovoru odločati po določilih ZIP, čeprav se odloča v času, ko je že pričel veljati ZIZ.
ZIZ člen 97, 97. ZPP člen 103, 104, 104/1, 146, 103, 104, 104/1, 146.
poplačilo upnika - začasni zastopnik - jezik v postopku
Po 146. členu ZPP (enako ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ postavi sodišče stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, ki sta v tujini, pa nimata pooblaščenca, začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. Skladno s 103. členom ZPP (enako ZPP/77) se vabila, odločbe in druga sodna pisanja pošiljajo strankam v jeziku, ki je v uradni rabi pri sodišču. Tudi tožbe, pritožbe in druge vloge se sodišču podajajo v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi (1. odst. 104. člena ZPP).
izterjava neplačane takse - zastaranje - tuj državljan
Določilo o zastaranju pravice zahtevati plačilo sodne takse v roku 2 let po poteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, ne velja za tujca kot taksnega zavezanca, ker v takšnem primeru prihaja v poštev specialno določilo 28. člena ZST o načinu izterjave neplačane takse.
Pravila o predkupni pravici so uporabna pri menjalni pogodbi le takrat, ko ta pogodba pomeni ali je vsaj zelo blizu simulirani pogodbi, ki prikriva prodajo.
Tožbeni zahtevek se nanaša na denarni znesek, saj vsebuje ugotovitev njegove višine in zahtevo za poravnavo, zato ni mogoče kot odločilno upoštevati vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
Zakon o notariatu na novo ureja le t.i. obličnostne pogoje sklepanja pogodbe (čl. 47 in 51), ki sta jim stranki sicer zadostili, vendar je to dejstvo kljub temu nepomembno in nima nobenega vpliva na veljavnost pogodbe, ki, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, sploh ni nastala. S tem, ko je Zakon o notariatu na novo sicer uredil pogoje glede oblike in načina sklenitve, seveda ni derogiral vsebinskih materialno pravnih pogojev sklenitve obravnavanega pravnega posla, ki jih torej do sprejema ustreznega zakona še vedno ureja Pravno pravilo paragrafa 956 ODZ. Eden od teh, sicer kumulativno naštetih, je tudi izrecen odrek pravici preklicati darilo, česar tožnica darovalka ni storila, zato pogodba med pogodbenima strankama ni nastala in je torej neobstoječa, kot pravilno zaključi prvostopno sodišče, velja pa kot volilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL22503
ZKP člen 109, 133. KZ RS člen 125.
izvršitev tuje sodne odločbe - kazenska sodba - italijansko pravo - prenos izvršitve kazni - predčasno izpustitev s prestajanja kazni
Naše pravo (Kazenski zakonik - Uradni list RS 63/94 in 23/99 in Zakon o izvrševanju kazenski sankcij - Uradni list RS 22/2000) takšnega načina odobritve predčasnega odpusta s prestajanja kazni v takšni obliki kot ga to pozna italijansko pravo ne pozna, pozna pa institut pogojnega odpusta (109. člen KZ), pri izreku katerega pa se upoštevajo enaki razlogi (vedenje obsojenca med prestajanjem kazni). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo na 125. člen KZ, pri tem pa ni upoštevalo, da je do spremenjenih okoliščin prišlo še v času v izvrševanja zaporne kazni v tujini - Republiki Italiji, ko je bila obsojencu z odločbami italijanskih sodišč odobreno predčasno izpustitev s prestajanja kazni. Dejstvo, da naše pravo takšnega instituta predčasne izpustitve na prostost ne pozna, pa ne more biti v škodo pravic obsojenca, saj bi to bilo v nasprotju tudi s temeljnimi načeli kazenskega prava. Prav to pa bi se zgodilo, če bi obsojencu, ki mu je bila postopku prenosa izvršitve kazni sicer izrečena enaka kazen kot v Republiki Italiji, ne bi pa domače sodišče upoštevalo tudi tistih odločb tujega sodišča, ki so obsojencu v postopku izvrševanja kazni omogočile pridobitev ugodnosti predčasne izpustitve.
Kadar pritožbeno sodišče nima dovolj podatkov, da bi lahko presodilo o utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi, razveljavi sklep o neutemeljenosti ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru potem, ko bo pridobilo zahtevane podatke.
Kadar uveljavlja stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov (1. odstavek 41. člena ZPP).