• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 24
  • >
  • >>
  • 21.
    VSC sklep Kp 243/2000
    29.6.2000
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00733
    ZKP člen 89, 89/1, 368, 368/1, 368/1-3.
    napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje
    Če je bil obdolženec kljub zagovorničinem predlogu za preložitev glavne obravnave, ki mu ni bilo ugodeno, sojen v nenavzočnosti ter obsojen s pogojno obsodbo, bi se morala on ali zagovornica samo pozanimati, ali in kakšna sodba je bila izdana, da bi mogla pravočasno napovedati pritožbo. Njuna popolna pasivnost in opravičljivi razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje.
  • 22.
    VSL sklep II Cpg 551/2000
    29.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL03730
    ZIZ člen 30, 31, 31/1, 40, 40/2, 30, 31, 31/1, 40, 40/2.
    seznam dolžnikovega premoženja
    Sredstva izvršbe, ki jih lahko upnik predlaga, so našteta v 30. členu ZIZ. Ker je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži, mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon (glej 2. odst. 40. člena ZIZ). Zato izkazana neuspešnost le enega predlaganega in dovoljenega sredstva izvršbe - prenos sredstev, ki so na računu dolžnika pri APP, ne zadošča.

     
  • 23.
    VSL sklep I Cpg 421/99
    29.6.2000
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL0003525
    ZPP člen 212, 214, 212, 214. ZPPSL člen 137, 137/4, 137, 137/4.
    prekinitev pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
    Iz dnem začetka stečajnega postopka je bil na podlagi 212. čl. ZPP pravdni postopek prekinjen po samem zakonu. To pa pomeni, da po 214. čl. ZPP prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Le če bi bil začet stečajni postopek po koncu glavne obravnave, bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi obravnave, ki bi bila končana pred začetkom stečajnega postoka, izdalo odločbo. V konkretnem primeru pa je bil začet stečajni postopek pred končano glavno obravnavo in sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnave končati in izdati izpodbijane odločbe.

     
  • 24.
    VSL sklep II Cpg 456/2000
    29.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL03388
    ZIZ člen 9, 9/5, 55, 268, 9, 9/5, 55, 268.
    začasna odredba - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - izvršitelj - izvršilni naslov - pravnomočnost odločbe
    Med ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ je šteti tudi dejanske ovire, zaradi katerih je izvršitev sklepa o izvršbi objektivno nemogoča. Začasne odredbe se, četudi so izdane v pravdnem postopku, presojajo po pravilih izvršilnega prava in ker v ZIZ ni določeno, da bi ugovor zoper sklep o začasni odredbi zadržal njeno izvršitev (prim. 5. odst. 9. čl. ZIZ), je izvršilni naslov je tudi nepravnomočna začasna odredba, saj ima sklep o začasni odredbi naravo sklepa o izvršbi (268. čl. ZIZ).

     
  • 25.
    VSK sklep II Cpg 81/2000
    29.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00524
    ZIP člen 56, 56. ZIZ člen 64, 300/2, 64, 300/2.
    ugovor tretjega
    Če je tretji vložil ugovor zoper izvršbo v času veljavnosti ZIP, je potrebno o tem ugovoru odločati po določilih ZIP, čeprav se odloča v času, ko je že pričel veljati ZIZ.

     
  • 26.
    VSL sklep I Cpg 686/2000
    29.6.2000
    zavarovanje terjatev - obligacijsko pravo
    VSL02612
    ZOR člen 374, 374/1, 388, 374, 374/1, 388. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
    začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - obstoj terjatve - verjetnost obstoja denarne terjatve - nevarnost - neznatna škoda - zastaranje
    Sodišče prve stopnje je napačno izračunalo potek zastaralnega roka in na podlagi tega napačno sklepalo, da tožnikova terjatev ni verjetno izkazana v smislu 1. odst. 270. čl. ZIZ. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče sploh ni ocenjevalo drugih pogojev za izdajo začasne odredbe (nevarnosti oz. dejstva, ali bi toženec z izdajo začasne odredbe pretrpel le neznatno škodo).

     
  • 27.
    VDS Sodba Pdp 1202/99
    29.6.2000
    DELOVNO PRAVO
    VDS00947
    ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 125, 125-1, 125, 125-1.
    prenehanje delovnega razmerja - zasebni delodajalec - samostojni podjetnik - prenehanje opravljanja dejavnosti
    Določbe 1. alineje 125. čl. ZDR je potrebno razlagati tako, da je podan razlog za odpoved delovnega razmerja delavcu tudi takrat, če se je začel postopek za prenehanje le tiste dejavnosti zasebnega delodajalca (s.p.), v kateri je zaposloval delavce, če v drugih dejavnostih, za katere je formalno tudi registriran, delavcev ne zaposluje. V gornjem obsegu navedene določbe izključujejo veljavnost splošnih določb ZDR o reševanju trajno presežnih delavcev.

     
  • 28.
    VSL sodba I Cp 1049/2000
    29.6.2000
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL43400
    ZOR člen 154, 154/2, 154, 154/2.
    nevarna dejavnost
    Prenašanje oz. nameščanje 40 kg težke lestve na vozilo ne predstavlja nevarne dejavnosti.

     
  • 29.
    VSL sklep III Cp 1014/2000
    29.6.2000
    zavarovanje terjatev
    VSL44328
    ZIZ člen 1, 1/1, 1, 1/1.
    začasna odredba
    Upnika sta zoper dolžnico vložila tožbo zaradi ugotovitve prenehanja služnostne pravice. Če bosta s svojim zahtevkom uspela bo sodba, ki pa bo sodišča izdalo, deklaratorna. Deklaratorne sodbe pa se ne izvršujejo (1. odst. 1. čl. ZIZ). Začasne odredbe so namreč sredstva časovno omejenega zavarovanja bodoče uresničitve upnikove terjatve, za katere izpolnitev v izvršilnem postopku bi bilo pristojno izvršilno sodišče. Izvršujejo pa se le kondemnatorne, ne pa tudi konstitutivne in deklaratorne odločbe. To pa pomeni, da terjatev, ki so predmet slednjih dveh, z začasno odredbo res ni mogoče zavarovati. V skladu s tem ZIZ sploh ne vsebuje določb o načinu izvršitve ugotovitvenih in konstitutivnih odločb.

     
  • 30.
    VSL sklep II Cpg 466/2000
    29.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL03254
    ZIZ člen 53, 53/2, 62, 53, 53/2, 62.
    ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
    V ugovoru je navedel, da do upnika nima nobenih obveznosti. Na podlagi pogodbe št. 303/94 mu je bil dne 21.8.1995 izstavljen račun, ki ga je dne 20.10.1995 plačal v višini 1.551.984,00 SIT, preostanek pa je zadržal, ker je na delo upnika prejel več reklamacij. Upnik je kršil pogodbo št. 303/94, zato je zoper njega vložil tožbo. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, torej zaradi prenehanja terjatve. V dokaz svojih trditev pa je predložil tožbo z dne 1.7.1998 (priloga B3).

     
  • 31.
    VSL sklep II Cpg 476/2000
    29.6.2000
    civilno procesno pravo
    VSL03389
    ZPP člen 168, 168/5, 168/6, 169, 169/1, 168, 168/5, 168/6, 169, 169/1.
    taksa - oprostitev plačila sodne takse - res iudicata - razsojena stvar
    Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je predlog procesne narave, njegova utemeljenost pa je odvisna od dejanskih okoliščin. V kolikor so se med (četudi pravnomočno) zavrnitvijo prvega predloga in vložitvijo novega dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o predlogu, bistveno spremenile, ne gre za razsojeno stvar, zato mora sodišče prve stopnje o predlogu, ki temelji na drugih dejanskih okoliščinah kot pravnomočno zavrnjeni, ponovno odločati.

     
  • 32.
    VSK sklep I Cpg 70/2000
    29.6.2000
    sodne takse
    VSK0000461
    ZST člen 9, 28, 9, 28.
    izterjava neplačane takse - zastaranje - tuj državljan
    Določilo o zastaranju pravice zahtevati plačilo sodne takse v roku 2 let po poteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, ne velja za tujca kot taksnega zavezanca, ker v takšnem primeru prihaja v poštev specialno določilo 28. člena ZST o načinu izterjave neplačane takse.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cpg 126/99
    29.6.2000
    obligacijsko pravo
    VSL02646
    ZOR člen 528, 532, 528, 532.
    predkupna pravica - predkupna pravica
    Pravila o predkupni pravici so uporabna pri menjalni pogodbi le takrat, ko ta pogodba pomeni ali je vsaj zelo blizu simulirani pogodbi, ki prikriva prodajo.

     
  • 34.
    VSL sodba I Cpg 589/99
    29.6.2000
    obligacijsko pravo
    VSL02883
    ZOR člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    pobot - pobot - pobotanje
    Pobot nastane, ko ena stranka drugi izjavi, da pobotava svojo vzajemno terjatev. Enostranski predlog tožene stranke, na kateri manjka podpis tožeče stranke, ni zadostna osnova za zaključek, da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji. V zvezi s to kompenzacijo je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 11.5.1998 pod točko VI. navedla le, da je ni sprovedla (ne pa, da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji).

     
  • 35.
    VSL sklep I Cp 2198/99
    28.6.2000
    civilno procesno pravo
    VSL47051
    ZPP člen 8, 8.
    dokazovanje
    Ker je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi navedb tožeče stranke, ne da bi zaslišalo obe stranki o tem, da je bila pogodba fiktivna, ni zadosti ugotovilo dejansko stanje, kar je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

     
  • 36.
    VSL sodba II Cp 1265/99
    28.6.2000
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL45149
    ZOR člen 210, 210.
    aktivna legitimacija - pogodba - izterjava prispevkov
    Pooblaščenec, ki ga je po pogodbi dobavitelj toplotne energije pooblastil za pobiranje stroškov ogrevanja, v tožbi proti uporabnikom ogrevanja ni aktivno legitimiran za izterjavo stroškov ogrevanja. Aktivno legitimiran je le, če je sam zalagal stroške ogrevanja za uporabnike in to na podlagi določb ZOR o obogatitvi.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 857/99
    28.6.2000
    stvarno pravo
    VSL45148
    ZTLR člen 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81.
    motenje posesti - posest telefonskega priključka
    Po prepričanju pritožbenega sodišča je telefonski priključek zaradi nujnosti naročniškega razmerja species in ne genus. Tožnica lahko s posestno tožbo zahteva nazaj le tisto stvar, ki jo je imela v posesti in glede katere je bila njena posest motena, torej lahko zahteva ponovno priključitev toženčevega telefonskega priključka, tistega, ki je bil priključen pred motilnim dejanjem.

     
  • 38.
    VSL sodba I Kp 542/2000
    28.6.2000
    kazensko materialno pravo
    VSL21669
    KZ člen 27, 211, 211/1, 27, 211, 211/1.
    tatvina
    Opis ravnanja obdolženca v izreku sodbe, da je poleti 1997 v Novem mestu v centralnem skladišču nadomestnih delov podjetja R. vzel in nato za drugega obdolženca v boksu, kjer se je pripravljalo rezervne dele za Avtohišo X pripravil nosilni most motorja, pomeni izvršitveno obliko kaznivega dejanja tatvine po I. odstavku tatvine po I.

    odstavku 211. člena KZ in ne pomoči k temu kaznivemu dejanju po členu 211/I KZ v zvezi s členom 27 KZ, kakor je napačno pravno opredelilo ravnanje storilca sodišče prve stopnje.Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke ter sodbo spremenilo tako, da je temu obdolžencu očitano kaznivo dejanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje tatvine po členu 211/I KZ ter mu nato izreklo novo kazensko sankcijo.

     
  • 39.
    VSL sklep II Cp 184/2000
    28.6.2000
    denacionalizacija
    VSL45125
    ZOR člen 403, 403. ZIKS člen 145a, 145a. ZDEN člen 42, 42.
    odškodnina - izbirna pravica - upravičenec
    Iz sklepa sodišča prve stopnje na podlagi cenitve izvedenca gradbene stroke dipl.ing.J.B. izhaja, da znaša neizpodbijana odškodnina za zaplenjeno premoženje 4.477.089,00 SIT. Sporna pa je oblika plačila navedene odškodnine. Iz člena 42 ZDEN izhaja, da če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice, gre upravičencu odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Zavezanec za plačilo odškodnine je Republika Slovenija, ki je dolžna plačati odškodnino v delnicah, s katerimi razpolaga oz. jih ima v lasti. Pomembno je predvsem to, da gre predlagateljici torej pravica do izplačila v delnicah, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala na dan izplačila. V skladu z 42. členom ZDEN v zvezi z 403. členom ZOR pa gre pravica izbire vrste delnic dolžniku, ki bo na dan izplačila predlagateljici izročil ustrezno število delnic, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala in katerih vrednost bo znašala točno 4.477.089,00 SIT na dan plačila odškodnine.

     
  • 40.
    VSL sklep III Cp 951/2000
    28.6.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL44211
    ZIZ člen 78, 78/2, 78, 78/2.
    krajevna pristojnost
    Kadar upnik predlaga, naj sodišče izda sklep o izvršbi na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, je za odločitev o tem predlogu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče. Zato je dogovor o krajevni pristojnosti, ki obstaja med upnikom in dolžnikom, da je za primer spora med njima krajevno pristojno drugo sodišče, pravno neupošteven.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 24
  • >
  • >>