sodna pristojnost - arbitražni dogovor - najemna pogodba za poslovni prostor
Z zakonom predpisana sodna odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor ne izključuje pravice strank, da za reševanje spora dogovorita pristojnost arbitraže.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Glede na to, da je dolžnikov ugovor obrazložen, kar ugotavlja tudi upnik v svoji pritožbi, je odločitev sodišča prve stopnje, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. O utemeljenosti ugovornih navedb in s tem o utemeljenosti zahtevka ter o stroških pa bo v nadaljevanju odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
Nepredložitev dokaza, za katerega se stranka ne le da ni zavezala, temveč je celo predlagala, da ga pridobi sodišče, ne more imeti za stranko stroškovnih posledic, ker se narok brez dokaza ni mogel opraviti.
plačilo sodne takse za tožbo - procesna predpostavka - umik tožbe - domneva o umiku
Ker je tožnik plačal sodno takso v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je sodišče na zahtevo tožečo stranke takso odmerilo, je plačilo sodne takse za tožbo pravočasno. Zato ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz 4. odst. 180. čl. ZPP, saj Zakon o sodnih taksah dopušča zahtevo za odmero sodne takse.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopno sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede trajanja, obsega in stopnje telesnih bolečin, ker v izpodbijani sodbi ni ugotovilo in upoštevalo številnih nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih zatrjuje tožeča stranka.
Glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenske aktivnosti manjkajo v izpodbijani sodbi odločilna dejstva, saj so zmotne ugotovitve o omejeni gibljivosti skočnega sklepa, nista ugotovljena obseg in stopnja okvare levega plantarnega lateralnega žica, prezrta pa je tudi okoliščina tožnikove starosti.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 355, 355/2, 352, 352/1, 355, 355/2. ZOR člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
splošni pogoji pogodbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
1. Splošni pogoji pogodbe res zavezujejo pogodbeno stranko pod pogojem, da so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani (3. odst. 142. čl. ZOR), vendar pa toženec pri tem prezre, da so natisnjeni na hrbtni strani najemne pogodbe in je nanje posebej opozorjen že na prvi strani pogodbe na mestu, kjer se je moral tudi podpisati. Če jih ni prebral, je bil sam premalo skrben ob sklepanju pogodbe. Zato se na nepoznavanje določil splošnih pogojev pogodbe ne more uspešno sklicevati. 2. Navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov je po določilu 1. odst. 352. čl. ZPP/77 dopustno, po presoji pritožbenega sodišča pa so tudi takšna, da kažejo na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst. 355. čl. ZPP/77).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovornim navedbam glede zatrjevanih plačil upnik v pritožbi ni oporekal. Poleg tega pa je priznal še dolžničino plačilo z dne 08.11.1999 v višini 23.341,00 SIT. Čeprav je prepričan, da je dolžnica prejela vse izterjevane račune in bremenpise, sodišču predlaga, da razveljavi sklep o izvršbi tudi za znesek, ki ga izterjuje na podlagi bremenpisov in računa za katere dolžnica v ugovoru trdi, da predlogu za izvršbo niso bili priloženi. V tem obsegu je dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi moč šteti za obrazložen.
ZZZDR člen 132, 132/4, 132, 132/4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 17, 17/2, 17/2-1.
izvršilni naslov
Če predlogu za izvršbo zaradi izterjave valoriziranih zneskov preživnine niso priložena obvestila CSD o uskladitvi, je izvršbo mogoče dovoliti le na podlagi pranomočne in izvršljive sodbe v obsegu nevalorizirane preživnine.
Omejitve izvršbe, ki so navedene v 102. členu ZIZ se ne nanašajo na rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, marveč zgolj kadar gre za rubež plače in podobnih prejemkov.
Podana je zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ko je neprepričljivo ugotovljeno, da ustna kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena, ker F. R. ni nastopal kot pooblaščenec toženk kot lastnic nepremičnine. Konkludentna dejanja toženk (izselitev iz sporne nepremičnine, parcelacija) kažejo, da sta toženki svojega očeta F. R. šteli za zastopnika pri sklepanju pogodbe, na navedeno pa kažejo tudi dokazni predlogi za zaslišanje prič in strank, ki jih je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo.
Reklamacijski postopek pri tožeči stranki so res izvedli organi tožeče stranke in preglede opravili njeni delavci. Pa vendarle ne gre zato vnaprej te dokaze šteti za enostranske in ne popolnoma objektivne, saj drugačne možnosti kot preverjanja pravilnosti vpisanih podatkov o registriranju opravljenih storitev in pravilnosti obračuna po veljavnem ceniku zaradi odprave morebitne administrativno računske napake in preverjanja brezhibnosti registriranja podatkov o ptt storitvah tožeča stranka praktično nima. Tudi ni pričakovati, da bi tožeča stranka kot specializirana družba za nudenje telefonskih storitev v vseh primerih reklamacije angažirala samostojnega neodvisnega strokovnjaka.
Tožeča stranka tako glede na predmet zavarovanja (ki predstavlja posamezne dele stavb, ki kot taki niso vknjiženi v zemljiški knjigi) začasne odredbe ni mogla predlagati po določbi 2. točke 1. odst. 273. člena ZIZ, saj poleg prepovedi odtujitve in obremenitve spornih poslovnih prostorov ni mogla predlagati tudi vknjižbe te prepovedi v zemljiški knjigi. Po določbi 21. člena ZZK - Zakona o zemljiški knjigi mora biti namreč v listini, ki je podlaga za vknjižbo, nepremičnina označena s tistimi podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Verjetnega obstoja terjatve na tistem delu nepremičnin, ki presegajo sporne poslovne prostore, katerih zavarovanje se v tem postopku zahteva, pa tožeča stranka v tem postopku niti ne zatrjuje. Sama prepoved odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin pa ne more doseči tistega namena zavarovanja, ki ga zasleduje institut začasne odredbe, saj brez neposrednih dejanj zavarovanja ni izvršljiva. Glede na konkretne okoliščine primera bi tožeča stranka namen zavarovanja lahko dosegla le s predlagano začasno odredbo po določbi 3. točki 1. odst. 273. člena ZIZ.
Izpraznitev poslovnega prostora po postopku, predvidenem v ZPSPP (izdaja naloga o izpraznitvi) je mogoče zahtevati le v primeru, ko je med dvema strankama sklenjena najemna pogodba za poslovni prostor oziroma poslovno stavbo.