ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 168, 168/1, 169, 169/2, 168, 168/1, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Pritožnica dokazov o večjih stroških za zdravila ter lajšanje bolezenskih težav, katere naj bi imela po pritožbenih trditvah, ni priložila ne predlogu za oprostitev plačila taks ne pritožbi, zato sodišče takšnih nedokazanih trditev ni moglo upoštevati. Tožnica bi namreč morala v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP tudi morebitne druge dokaze, s katerimi izkazuje svoje premoženjsko stanje, priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
Omejitve izvršbe, ki so navedene v 102. členu ZIZ se ne nanašajo na rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, marveč zgolj kadar gre za rubež plače in podobnih prejemkov.
ZST člen 27, 27. ZPP (1977) člen 172, 173, 172, 173.
odločba o odmeri sodne takse - plačilo takse
Prvostopno sodišče je, ko je izdalo sklep o odmeri sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker pred tem ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke in njihova obveznost prispevati k stroškom preživljanja otrok nastane z rojstvom otroka in glede na svojo naravo dospe v plačilo vsak mesec. Zato je preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti od preživninskih obrokov, ki so do dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot tudi od bodočih preživninskih obrokov, ki do tega dne še niso zapadli.
Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih po sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesne določbe, je potrebno II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določbe ZIZ-a uporabljajo od 15.10.1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oz. prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP).
ZPP (1977) člen 370, 370/2, 370, 370/2. ZOR člen 620, 620.
pogodba o delu - odprava napak - pravni posel - sodba - ugovor
Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je tožena stranka, s tem ko je vtoževani račun znižala na sporazumno ugotovljeno vrednost, pred pravdo priznala vtoževano terjatev tako po temelju kot po višini. Takšno sklepanje pa je, upoštevaje, da iz besedila zapisnika sledi tudi, da "izvajalec ni kriv za vlažnost prostorov ob priliki polaganja parketa", vsaj preuranjeno.
Ker je bil s pogodbo med strankama dogovorjen 5 mesečni odpovedni rok, mora toženka dokazati obstoj sporazuma o predčasnem prenehanju pogodbenega razmerja.
Podana je zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ko je neprepričljivo ugotovljeno, da ustna kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena, ker F. R. ni nastopal kot pooblaščenec toženk kot lastnic nepremičnine. Konkludentna dejanja toženk (izselitev iz sporne nepremičnine, parcelacija) kažejo, da sta toženki svojega očeta F. R. šteli za zastopnika pri sklepanju pogodbe, na navedeno pa kažejo tudi dokazni predlogi za zaslišanje prič in strank, ki jih je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo.
Reklamacijski postopek pri tožeči stranki so res izvedli organi tožeče stranke in preglede opravili njeni delavci. Pa vendarle ne gre zato vnaprej te dokaze šteti za enostranske in ne popolnoma objektivne, saj drugačne možnosti kot preverjanja pravilnosti vpisanih podatkov o registriranju opravljenih storitev in pravilnosti obračuna po veljavnem ceniku zaradi odprave morebitne administrativno računske napake in preverjanja brezhibnosti registriranja podatkov o ptt storitvah tožeča stranka praktično nima. Tudi ni pričakovati, da bi tožeča stranka kot specializirana družba za nudenje telefonskih storitev v vseh primerih reklamacije angažirala samostojnega neodvisnega strokovnjaka.
Pravnemu stališču prvostopnega sodišča, da prodaja rib in storitve čiščenja lignjev, opravljene v okviru redne dejavnosti tožeče stranke ter kasnejše pobotanje terjatev obeh pravdnih strank ni nič neobičajnega in nedovoljenega, bi bilo moč pritrditi le v primeru, če opisani pravni dejanji ne bi po trditvah tožeče stranke prikrivali nekega drugega pravnega posla - zatrjevane nadomestne izpolnitve tožeče stranke, ki pa je ob izpolnjenih (objektivnih in subjektivnih) predpostavkah iz 125. čl. ZPPSL, izpodbojen.
Če zastopani predmet pogodbe, sklenjene s prekoračitvijo pooblastila pooblaščenca, odsvoji naprej, je tako ravnanje mogoče šteti za odobritev prekoračitve pooblastila na konkludenten način.
Iz razlogov sodbe namreč nedvomno izhaja, da je obtoženec oškodovanki sledil po izstopu iz avtobusa in jo nato porinil desno pod cesto tako močno, da je zdrsela po nasipu kar štiri metre v globino, nato pa ko je ona ležala na hrbtu, ji pokleknil med noge in ji poskušal razkleniti kolena. To pa je sila, ki jo je obtoženec uporabil zoper oškodovanko z namenom spolnega občevanja.
ZOR člen 17, 219, 462, 462/1, 17, 219, 462, 462/1.
prodajna pogodba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpolnitev pogodbe - denarna kazen - uporaba tuje stvari v svojo korist
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno v kakšne namene je toženka uporabljala prostore stanovanja. V skladu z določbo 219. člena ZOR je namreč toženka dolžna nadomestiti le korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja. Kakšna je bila korist, je potrebno konkretno in natančno ugotoviti. Za obdobje od 1.7.1996 do konca novembra 1996 pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo kakšno korist je imela toženka od uporabe stanovanja v katerem ni bivala. Ob ugotovitvi, da je v tem obdobju živela v drugem stanovanju v Ljubljani ter tam očitno plačevala najemnino, ni mogoče enostavno šteti, da je uporabljala tudi kritično stanovanje na tak način, da bi imela s tem korist v višini najemnine.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, je mogoče uspešno izpodbijati le iz razlogov, navedenih v 50. in 51. čl. Zakona o izvršilnem postopku oz. 55. in 56. čl. Zakona o izvršbi in zarvoanju, ki sta iste vsebine.
Pravilna je napotitev vdove na pravdo na ugotovitev, da 1/2 nepremičnin in denarnih sredstev ne spada v zapuščino. Nepremično premoženje je v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, kar velja tudi za denarna sredstva na raznih računih. Ker drugi dediči izločitvenih zahtevkov ne priznajo, je glede na zemljiškoknjižno in listinsko stanje pravico vdove šteti za manj verjetno.
Izpraznitev poslovnega prostora po postopku, predvidenem v ZPSPP (izdaja naloga o izpraznitvi) je mogoče zahtevati le v primeru, ko je med dvema strankama sklenjena najemna pogodba za poslovni prostor oziroma poslovno stavbo.