sklep o dedovanju - dedovanje - oporoka - napotitev na pravdo
Zahtevek na zmanjšanje oporočnih razpolaganj se primarno rešuje v zapuščinskem postopku, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, sicer je potrebna napotitev na pravdo.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti ugovornih trditev in ugovarja zastaranje dolžnikove terjatve, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Navedena dejstva, ki jih je dolžnik podkrepil tudi z dokazi, bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična. O tem pa bo v nadaljevanju odločalo sodišče v pravdnem postopku.
ZZZDR člen 132, 132/4, 132, 132/4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 17, 17/2, 17/2-1.
izvršilni naslov
Če predlogu za izvršbo zaradi izterjave valoriziranih zneskov preživnine niso priložena obvestila CSD o uskladitvi, je izvršbo mogoče dovoliti le na podlagi pranomočne in izvršljive sodbe v obsegu nevalorizirane preživnine.
Ker je bil s pogodbo med strankama dogovorjen 5 mesečni odpovedni rok, mora toženka dokazati obstoj sporazuma o predčasnem prenehanju pogodbenega razmerja.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi
V predlogu za odlog izvršbe je dolžnik navedel, da ponovno vzpostavlja proizvodnjo ter, da je v dogovoru z upnico in drugimi bankami, saj poskuša pridobiti kredit, s katerim bi lahko poplačal svojo obveznost. Zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo dejstva, ali odložitev izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika prinaša rešitev ali ne, saj takšna ocena prvostopnega sodišča predstavlja le oceno upravičenosti zatrjevanega razloga za odložitev izvršbe. Glede na višino v tem postopku uveljavljane upnikove denarne terjatve in ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik odlog za čas treh mesecev predlagal že z vlogo z dne 17.12.1999, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za dolžnika v konkretnem primeru ni na mestu.
Pravilna je napotitev vdove na pravdo na ugotovitev, da 1/2 nepremičnin in denarnih sredstev ne spada v zapuščino. Nepremično premoženje je v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, kar velja tudi za denarna sredstva na raznih računih. Ker drugi dediči izločitvenih zahtevkov ne priznajo, je glede na zemljiškoknjižno in listinsko stanje pravico vdove šteti za manj verjetno.
Lastnik je tisti, ki mora vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše ves čas trajanja najema in to na svoje stroške. Tako je dolžan lastnik nositi stroške vzdrževanja kabelskega sistema in ne najemnik.
sodna pristojnost - arbitražni dogovor - najemna pogodba za poslovni prostor
Z zakonom predpisana sodna odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor ne izključuje pravice strank, da za reševanje spora dogovorita pristojnost arbitraže.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovornim navedbam glede zatrjevanih plačil upnik v pritožbi ni oporekal. Poleg tega pa je priznal še dolžničino plačilo z dne 08.11.1999 v višini 23.341,00 SIT. Čeprav je prepričan, da je dolžnica prejela vse izterjevane račune in bremenpise, sodišču predlaga, da razveljavi sklep o izvršbi tudi za znesek, ki ga izterjuje na podlagi bremenpisov in računa za katere dolžnica v ugovoru trdi, da predlogu za izvršbo niso bili priloženi. V tem obsegu je dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi moč šteti za obrazložen.
Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih po sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesne določbe, je potrebno II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določbe ZIZ-a uporabljajo od 15.10.1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oz. prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP).
Če upnik kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pritožbo vloži po pooblaščencu, ki ni oseba iz 3. odst. 87. člena ZPP, je potrebno tako pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 355, 355/2, 352, 352/1, 355, 355/2. ZOR člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
splošni pogoji pogodbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
1. Splošni pogoji pogodbe res zavezujejo pogodbeno stranko pod pogojem, da so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani (3. odst. 142. čl. ZOR), vendar pa toženec pri tem prezre, da so natisnjeni na hrbtni strani najemne pogodbe in je nanje posebej opozorjen že na prvi strani pogodbe na mestu, kjer se je moral tudi podpisati. Če jih ni prebral, je bil sam premalo skrben ob sklepanju pogodbe. Zato se na nepoznavanje določil splošnih pogojev pogodbe ne more uspešno sklicevati. 2. Navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov je po določilu 1. odst. 352. čl. ZPP/77 dopustno, po presoji pritožbenega sodišča pa so tudi takšna, da kažejo na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst. 355. čl. ZPP/77).
ZST člen 27, 27. ZPP (1977) člen 172, 173, 172, 173.
odločba o odmeri sodne takse - plačilo takse
Prvostopno sodišče je, ko je izdalo sklep o odmeri sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker pred tem ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
Omejitve izvršbe, ki so navedene v 102. členu ZIZ se ne nanašajo na rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, marveč zgolj kadar gre za rubež plače in podobnih prejemkov.
S popravnim sklepom sodišče prve stopnje ne more spreminjati odločitve, temveč le popravlja očitne napake v številkah in računske pomote. Tako ne gre za popravo računske pomote, če sodišče pri popravi izračuna upošteva tudi podatke, ki jih ni upoštevalo v prvotnem obračunu.
odločilna dejstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje, ki je v celoti sledilo obrambi tožeče stranke in ob vpogledu v predložene listine ugotovilo, da računi glasijo na toženo stranko, je prezrlo določbo 17. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, po kateri ima najemnik pravico pobotati stroške popravila, ki ne gredo v njegovo breme, z najemnino, če so zato izpolnjene določene predpostavke. Sodišče prve stopnje odločilnih dejstev v tej smeri ni ugotavljalo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Nepredložitev dokaza, za katerega se stranka ne le da ni zavezala, temveč je celo predlagala, da ga pridobi sodišče, ne more imeti za stranko stroškovnih posledic, ker se narok brez dokaza ni mogel opraviti.